Boxer

S Toninovimi oklepniki bi milijone služil bivši šef SLS

Primož Cirman, Tomaž Modic
29. 9. 2022, 17.35
Posodobljeno: 29. 9. 2022, 17.40
Deli članek:

Bi bojna vozila boxer res pomagala izdelovati slovenska industrija, kot je zatrjeval Matej Tonin? Do zdaj edino znano podjetje, ki bi sodelovalo pri poslu, vodi drugi človek SLS.

Rheinmetall Defense
Nakup oklepnikov boxer spominja na projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), eno največjih afer v zgodovini samostojne Slovenije.

Ko je nekdanji minister za obrambo Matej Tonin tik pred iztekom mandata podpisal pogodbo o nakupu 45 oklepnikov boxer, so ljudje iz njegove ekipe javnost prepričevali, da bo pri proizvodnji teh bojnih vozil sodelovala tudi slovenska industrija. »V pogodbo so neposredno vključena tri slovenska podjetja,« je trdil takratni vodja direktorata za logistiko Uroš Korošec. O njihovih imenih ni želel govoriti, ker »se še ne želijo izpostavljati«.

Prvega je tako šele prejšnji teden, ko je vlada Roberta Goloba pogodbo že prekinila, v državnem zboru razkril Tonin. Gre za podjetje JE&GR iz Zagorja ob Savi, ki je že več let dobavitelj nemške orožarske družbe Rheinmetall, proizvajalca boxerjev. Zanj izdeluje nekatere dele teh bojnih vozil.

Toda to podjetje ima odlične politične povezave na slovenski desnici. Njegov prokurist je namreč Primož Jelševar, podpredsednik Slovenske ljudske stranke (SLS), ki jo je kratek čas leta 2018 celo vodil. Je tudi direktor Inštituta dr. Antona Korošca, enega od pomembnejših »think tankov« domače desnice. Na aprilskih parlamentarnih volitvah pa je kandidiral na listi koalicije Povežimo Slovenijo, tedanje politične zaveznice SDS in NSi, ki jo vodi Tonin.

Slovenski zmagovalec posla z boxerji

Posel z oklepniki, vreden 343 milijonov evrov, ki ga je Tonin sklenil skoraj tri tedne po parlamentarnih volitvah, bi tako koristil tudi podjetju enega ključnih mož SLS. To je posredno priznal tudi Primož Jelševar. »Na noben način nismo vezani na slovenski nakup oklepnikov boxer. Naše podjetje je dobavitelj družbe Rheinmetall, pri čemer ta opaža vedno več naročil za izdelavo boxerjev. Seveda, če bi jih neka država naročila dodatnih 50, bi verjetno tudi mi dobili dodatne posle,« je dejal.

Ministrstvo je želelo po dosedanjih načrtih nabaviti 136 boxerjev, čeprav bi jih bilo po kriterijih zveze Nato za popolnitev obeh bojnih skupin dovolj že 90. Po pogodbi, ki jo je Golobova vlada razdrla, bi država za eno vozilo plačala 7,6 milijona evrov (z DDV). Gre sicer za trenutno ceno, ki se lahko ob podražitvah materialov še zviša. Če bi ostala enaka, bi država za vse oklepnike plačala skoraj 1,1 milijarde evrov.

To je 360 milijonov evrov več od zadnje uradne cene teh vozil iz investicijskih dokumentov, zaradi česar bi končna cena projekta dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin do leta 2030 dosegla dve milijardi evrov. Kljub temu je Tonin vztrajal pri poslu. S tem pa je šel na roko tudi podjetju JE&GR, ki je v lasti Alojza Jelševarja. To je lani ustvarilo 2,7 milijona evrov prometa. Med njegovimi tujimi referencami pa je na prvem mestu Rheinmetall. »Posle pridobivamo na trgu. Prijavljamo se na mednarodne razpise. V Evropi je več deset podjetij, ki imajo ustrezne akreditacije za delo na teh projektih. Za obrambno industrijo delamo že 25 let,« je pojasnil Primož Jelševar.

Posnetek zaslona
Inštitut dr. Antona Korošca je izdajatelj spletnega portala Slovenec.

»Tonin je morda opazil mojo objavo na Twitterju«

Pri tem je zanikal, da bi bil v stiku z Matejem Toninom ali s komerkoli na ministrstvu za obrambo. Zakaj je torej nekdanji minister v razpravi med podjetji, ki bodo sodelovala pri proizvodnji boxerjev, izpostavil zgolj JE&GR? »Morda je opazil mojo objavo na Twitterju, v kateri sem zapisal, da izdelujemo ključne sestavne dele za boxerje,« je odgovoril Jelševar.

Toda ni skrivnost, da ima Primož Jelševar že vrsto let odlične odnose s SDS in NSi. Marca 2018 je njegov Inštitut dr. Antona Korošca organiziral odmevno okroglo mizo, na kateri so skupaj nastopili Janez Janša, Matej Tonin in drugi prvaki strank slovenske pomladi. Po polomu SLS na parlamentarnih volitvah istega leta je Jelševar začasno prevzel vodenje stranke, ki je bila že pred tem tesno v objemu SDS. V času vlade Marjana Šarca, ki je leta 2019 začasno zaustavila načrtovani nakup boxerjev, je Jelševar pogosto nastopal na straneh Demokracije, strankarskega tednika SDS.

Po zamenjavi oblasti so prihodki Inštituta dr. Antona Korošca eksplodirali. Če so jih še leta 2019 ustvarili le 22.000 evrov, so jih lani rekordnih 84.000 evrov. K temu je prispevalo tudi ministrstvo za kulturo, ki mu je v času Vaska Simonitija na dveh razpisih za pluralizacijo medijev namenilo skupno 31.000 evrov. Inštitut je sredstva prejel za spletni portal Slovenec.org, ki ga merilniki branosti komajda zaznajo. Na mesec zabeleži le nekaj deset tisoč klikov. Inštitut je pripravljal zbornike in organiziral javne dogodke s predstavniki nekdanje oblasti.

Kje so podjetja, o katerih je govorila Toninova ekipa?

»Žalosti me, da bomo državljani zaradi političnih preigravanj ponovno plačali visoke penale, naši vojaki pa bodo uporabljali tujo tehnologijo,« je Jelševar po prekinitvi pogodbe za boxerje pred dnevi zapisal na svojem profilu na Facebooku. Toda dokončnega odgovora na vprašanje, koliko slovenskih podjetij bi sploh sodelovalo pri proizvodnji boxerjev, še vedno ni.

Ob majskem podpisu pogodbe je tako Uroš Korošec, sicer član NSi, novinarjem zatrjeval, da bi pri poslu »posredno sodelovala vsaj še tretjina ali polovica podjetij, ki so člani Grozda obrambne industrije Slovenije«. A direktorica grozda Dijana Madžarac o tem včeraj ni vedela povedati ničesar: »Vodenje grozda sem prevzela 1. julija. Do danes nimam nobene informacije o naših članih, ki bi se dogovorili o sodelovanju pri programu boxer.« Poudarila je, da morebitni dogovori niso potekali na ravni grozda, ampak na ravni posameznih podjetij.

Slovenski obrambni grozd sicer združuje 45 podjetij, med njimi pa ni podjetja JE&GR. V zadnjih petih letih, ko so se z nabavo boxerjev ukvarjale že štiri vlade, so bili za domača orožarska podjetja organizirani le trije dogodki. Leta 2018 je ministrstvo, ki ga je takrat še vodila Andreja Katič, za slovenska podjetja organiziralo predstavitev programa boxer in njihovega proizvajalca. Tri leta pozneje je ministrstvo priredilo podoben dogodek, na katerem so se slovenska podjetja predstavila družbi Rheinmetall.

Konec lanskega leta pa je Organizacija za skupno oborožitveno sodelovanje (OCCAR), prek katere bi Slovenija kupila boxerje, pripravila še delavnico. Na njej so podjetja izvedela, na kakšen način bi se lahko vključila v oborožitvene programe.

***TEMPLEJT: Mihael 3500-4400 (štiristranc, z oglasom 1/2L) RDEČ OKVIRČEK: 50 MILIJONOV Na eni od zadnjih sej odbora državnega zbora za obrambo je Matej Tonin dejal, da je slovenska obrambna industrija za podjetja, ki izdelujejo boxerje, v preteklosti opravila za 50 milijonov evrov poslov. »Primož Jelševar je eden izmed solastnikov podjetja iz Zasavja. Jasno je povedal, da njegovo podjetje sodeluje pri proizvodnji vozil boxer,« je izpostavil Tonin. CITAT: "Žalosti me, da bomo državljani zaradi političnih preigravanj ponovno plačali visoke penale, naši vojaki pa bodo uporabljali tujo tehnologijo," je Jelševar po prekinitvi pogodbe za boxerje pred dnevi zapisal na Facebooku. CIFRA: 2,7 milijona evrov prometa je lani ustvarilo podjetje JE&GR. POUDAREK: V zadnjih petih letih, ko so se z nabavo boxerjev ukvarjale že štiri vlade, so bili za domača orožarska podjetja organizirani le trije dogodki. SLIKA 1 (matej-tonin): Nekdanji obrambni minister Matej Tonin je pogodbo o nakupu oklepnikov podpisal že po volitvah, in to kljub temu, da je nova koalicija napovedala odstop od posla. SLIKA 2 (Primoz Jelsevar SLS fb.jpg): Eno redkih slovenskih podjetij, ki bi zaradi nakupa boxerjev ustvarila dodatne posle, ima odlične politične povezave na desnici. Na fotografiji njegov prokurist Primož Jelševar. SLIKA 3 (Slovenec - Jelševar.png): Inštitut dr. Antona Korošca je izdajatelj spletnega portala Slovenec. SLIKA 4 (boxer oklepnik rheinmetall defense.jp): Nakup oklepnikov boxer spominja na projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), eno največjih afer v zgodovini samostojne Slovenije.***