Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je nedavno na podlagi anonimne prijave, da na nekaterih lokacijah po Sloveniji špekulativno zadržujejo pelete in drugo lesno kurivo, tržni inšpekciji podal pobudo za nadzor.
Poostreni nadzor so tržni inšpektorji opravljali med 12. in 17. septembrom, vključeval pa je preverjanje stanja glede zalog lesnih energentov (drva, sekanci, peleti) v skladiščih logističnih podjetij, večjih trgovcih na drobno in slovenskih proizvajalcih po Sloveniji. "Vsako zadrževanje izdelkov v skladišču še ne pomeni kršitve. Če prodajalec izdelka ne oglašuje in ga hkrati zadržuje v skladišču in ta izdelek ni predmet regulacije cen vlade, ne gre za kršitev in tržni inšpektor nima pristojnosti ukrepanja," je izsledke nadzora v sporočilu za javnost pojasnila glavna tržna inšpektorica Andreja But.
V skladu z zakonom o varstvu potrošnikov se kot zavajajoča poslovna praksa šteje tista, ki vsebuje napačne informacije in je torej neresnična glede obstoja ali narave izdelka ter glede glavnih značilnosti izdelka. "Sem spada tudi razpoložljivost izdelka, ki lahko potrošnika napelje k nakupu izdelka pod manj ugodnimi pogoji," pojasnjuje Butova. Zakon za zavajajoče šteje tudi oglaševanje, ki z zavajajočo vsebino vpliva na ekonomsko obnašanje podjetij in škoduje konkurenci.
Pomanjkanje posledice povečanega povpraševanja in omejitve izvoza
V logističnih skladiščih so tržni inšpektorji opravili šest inšpekcijskih pregledov pri zavezancih, ki so imeli v skladišču lesna goriva, in 29 poizvedb pri različnih logističnih podjetjih, ki se ukvarjajo s skladiščenjem blaga. Pri tem so ugotovili, da nobeno od podjetij ne zadržuje blaga v skladiščih iz špekulativnih razlogov.
"Pomanjkanje lesnih energentov je posledica močno povečanega povpraševanja in omejitve izvoza energentov s strani držav, v katerih imajo slovenski trgovci dobavitelje, kot so denimo Bosna in Hercegovina, Srbija ter Madžarska," je opozorila glavna tržna inšpektorica. Obenem trgovci zaznavajo velike potrebe po peletih v Italiji, Avstriji in Nemčiji, zato se tako domači kot tuji ponudniki energentov usmerjajo na tuje trge, kjer dosegajo višje cene.
Pri trgovcih na drobno so opravili osem inšpekcijskih pregledov. Gre za večje trgovce na drobno, ki imajo v prodajnem asortimanu tudi pelete, drva ali brikete. Kot so pojasnili pri tržem inšpektoratu, je nadzor pokazal, da imajo vsi prodajalci v prodaji pelete, pakirane v vreče po 15 kg, njihova zaloga v prodajalnah pa je od nekaj vreč do 60 ton. Peleti so dobavljeni iz Slovenije, BIH, Hrvaške, Avstrije in Nemčije. Nekateri trgovci omejujejo nakup na eno paleto, kar je približno ena tona, oziroma na tri palete na gospodinjstvo. "Ugotavljamo, da pri samih prodajalcih na drobno večjega povpraševanja po lesnih gorivih ni, vse vrste goriv imajo na zalogi. Problem za slabo prodajo trgovci vidijo v visokih cenah, ki so v primerjavi z lanskim letom bistveno višje," je dodatno pojasnila Butova.
Vse zaloge prodajo sproti
Preglede so opravili tudi pri štirih proizvajalcih peletov, v primeru katerih so ugotovili, da vse zaloge prodajo sproti večinoma znanim kupcem, med katerimi so trgovci in velika podjetja, v skladiščih pa so le dnevne zaloge, ki čakajo na odpremo. "Kupci so iz Slovenije, Italije in Avstrije, odprtih naročil imajo za nekaj mesecev naprej, končni potrošniki, ki jim prodajajo pelete, pa so stalne stranke," so izpostavili inšpektorji.
Kupujejo tudi Italijani in Avstrijci
Nadzor v skladišču večjega trgovca, ki skladišči lesne energente za svoje prodajalne, pa je pokazal, da ta drva uvaža iz Hrvaške, pelete pa dobavlja od slovenskih proizvajalcev. Tudi nadzor skladišča večjega veletrgovca ni pokazal nepravilnosti. "Ta je povedal, da za pelete prejemajo povpraševanja iz Italije in Avstrije, kjer so pripravljeni plačati 30 odstotkov višjo ceno, kot jo imajo peleti na slovenskem trgu," je dejala glavna tržna inšpektorica.
Kupovanje vnaprej
Ob tem so na inšpektoratu sklenili, da so opravljeni pregledi predvsem nakazali na bistveno drugačno časovno dinamiko letošnjega nakupa pelet v primerjavi s prejšnjimi leti. Po navedbah Butove je povprečen potrošnik v prejšnji sezoni kupil eno tono pelet avgusta, dve novembra, eno februarja, nato pa še eno v aprilu v primeru, da je bila potreba po ogrevanju. Letos pa je že maja takoj naročil pet ton pelet, ki jih ni bilo na razpolago, ker so naročene količine bistveno presegle proizvodne kapacitete. Takšno povpraševanje je po oceni Butove "seveda predstavljalo velik pritisk na cene surovin".
