Kakršenkoli zobozdravstveni pregled ali poseg pri otrocih s posebnimi potrebami zahteva čas in potrpljenje ter osebo, ki je posebej usposobljena za delo z njimi in vse to razume. »Problem so stanja, teh otrok. Otroci s težko obliko cerebralne paralize, kognitivnim razvojnim zaostankom ali težko duševno motnjo največkrat ne razumejo, kaj pomeni držati odprta usta, ne vedo, kaj se pri zobozdravstvenem pregledu dogaja, ustrašijo se. Pri avtistih je še toliko težje, ker so hodeči, lahko tudi govoreči, imajo pa senzorne motnje, drugačno percepcijo in je pregled lahko misija nemogoče. Zato se posegi večinoma opravljajo pod anestezijo, druge možnosti skoraj ni – zato verjetno ortodontske posege pri teh otrocih opravljajo le v UKC,« pojasnjuje Valušnikova in doda, da pri nas primanjkuje že lokalnih zobozdravnikov, ki bi delali s temi otroki, kaj šele ortodontov. »Manjkajo nam zobozdravstveni centri, specializirani le za delo s temi otroki, ker zdravnik pri njih ne more biti omejen s časom. Včasih pri kakšnem otroku porabi tudi uro, uro in pol za rutinski, redni pregled, da ga uspe pripraviti do tega, da mu gre lahko v usta s prstom ali drugim pripomočkom. Manjkajo nam ozaveščenost stroke na tem področju, dodatna specializacija skozi proces izobraževanja in ambulante, izključno namenjene otrokom s posebnimi potrebami,« ugotavlja mamica hčerke s cerebralno paralizo.
Na Stomatološki vsi čakajo
Pogled na čakalne dobe na portalu NIJZ pokaže, da se na prvi ortodontski pregled na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana okvirno čaka do septembra 2030 – ne glede na stanje otroka. »Ne ločujemo na otroke s posebnimi potrebami in 'normalne' otroke. Glede na diagnozo, ki jo zobozdravnik postavi in napiše na hrbtno stran napotnice, specialisti zobne in čeljustne nepravilnosti napotnice triažirajo. Če se diagnoza ne ujema s stopnjo nujnosti, ustrezno ukrepamo. Pacienti s kranio-facialnimi sindromi so obravnavani prednostno. Na Stomatološki kliniki, ne glede na razvojno stopnjo posameznika oziroma neodvisno od starosti posameznika ob prvem pregledu, z uporabo sodobnih postopkov obravnave, tehnologij in znanja izdelamo in izvedemo strokovno utemeljen in učinkovit načrt obravnave. Po prvem pregledu, ki sledi zakonsko določeni stopnji nujnosti, specialist na podlagi opravljene dodatne diagnostike določi najbolj primeren način obravnave,« nam je pojasnila doc. dr. Jasmina Primožič, dr. dent. med. iz Centra za zobno in čeljustno ortopedijo na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana. Pojasnila je še, da je šlo v konkretnem primeru, ki smo ga omenili v uvodu, za pomanjkljivo izpolnjeno napotnico. »Na UKC Ljubljana smo po opozorilu skrbnikov ravnali po protokolu, da bi pacientu zagotovili ustrezno obravnavo.« Na vprašanje, zakaj lahko otroci s posebnimi potrebami le pri njih obiščejo ortodonta, nam dogovori le: »Na Stomatološki kliniki edini v Sloveniji zdravimo najzahtevnejše nepravilnosti obraznega skeleta.« Glede problematike dolgih čakalnih dob in ukrepov za njihovo zmanjšanje dr. Primožič odgovarja: »Med epidemijo covida so drugi izvajalci paciente sprejemali omejeno, zato se je pritisk na Center za zobno in čeljustno ortopedijo Stomatološke klinike, ki je delal prilagojeno, vendar v enakem obsegu kot pred epidemijo, povečal. Ukrepamo tako, da skrbno opravimo triaže napotnic in glede na kadrovske in organizacijske zmožnosti poskušamo povečati število pregledov.«
Na ministrstvu aktivno preučujejo problem
Težav strašansko dolgih čakalnih dob na prve ortodontske preglede se zavedajo tudi na Ministrstvu za zdravje. »Ortodontija je področje, na katerem že dalj časa beležimo daljše čakalne dobe, kot tudi pomanjkanje specialistov te stroke. V preteklosti se je že poskušalo najti rešitve za omilitev navedenih težav. Na Ministrstvu za zdravje skupaj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) aktivno preučujemo dejansko stanje na področju čakalnih dob in dostopnosti prebivalcev do zdravstvenih storitev, med drugim tudi na področju ortodontije.«
Varuh svetuje pritožbo
Da je stanje na področju ortodontije otrok kritično, opozarja tudi zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. »Osemletna čakalna doba je povsem nesprejemljiva in terja takojšnje korekcijske ukrepe. Na to smo opozorili ZZZS in vodstva posameznih zdravstvenih domov, med drugim smo predlagali tudi spremembo lestvice za ocenjevanje potrebnosti ortodontskega zdravljenja. V odsotnosti sistemskih rešitev v pritožbenih postopkih iščemo pragmatične rešitve, v posamičnih primerih tudi s svetovanjem zdravljenja v tujini. Dejstvo je, da je dostopnost do ortodonta v Sloveniji zelo slaba za vse otroke, čakalne dobe za prvi pregled pri večini izvajalcev presegajo tri leta, k temu je potrebno dodati še dodatne čakalne dobe za pričetek zdravljenja. V zadnjih mesecih beležimo tudi nekaj odhodov ortodontov, ki so za seboj pustili otroke sredi zdravljenja, zdravstvena ustanova pa ni uspela nadomestiti kadrovskih izpadov. Ortodontsko zdravljenje pri otrocih s posebnimi potrebami je še dodatno oteženo, saj zdravljenje izvajata le UKC Ljubljana in UKC Maribor,« se zaveda Sušelj in doda, da je v zadnjih mesecih na njegov naslov prišlo nekaj pritožb staršev otrok s posebnimi potrebam tudi zaradi nekontinuiranega zdravljenja (odsotnost lečečega zdravnika in nadomeščanje zgolj za nujne primere). »Na problematiko otroške ortodontije smo opozorili ZZZS kot financerja, pacientom pa svetovali pritožbo na Urad za pohvale in pritožbe UKC Ljubljana.« Omeni še, da bo ortodontija v njegovem letošnjem letnem poročilu eno izmed najbolj izpostavljenih področij.
Ne gre za finančne kvote ZZZS
To otrokom s posebnimi potrebami, ki potrebujejo ortodonta, in njihovim staršem seveda prav nič ne pomaga. »Vsi se malo sprenevedajo. Ta problem se vleče že leta, sama nanj opozarjam že vsaj dvanajst let in čudi me, da se v vsem tem času ni še nič spremenilo,« jezno pravi Valušnikova. »Zakaj na primer na ZZZS ne dajo več kvot?« A tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenija odgovarjajo, da oni niso krivi za čakalne dobe: »ZZZS plača vse opravljene storitve v ortodontiji količinsko neomejeno glede na dejanske zmogljivosti izvajalcev, tako da ne gre za finančne težave ('kvote ZZZS'), temveč so po naši oceni ključne težave v pomanjkanju zadostnega števila ortodontov v povezavi z relativno širokimi pravicami do teh storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, če jih primerjamo z evropskimi državami.«
Je rešitev tujina?
Lahko pa, na podlagi predhodno izdane napotnice zdravnika v Sloveniji, ortodontsko zdravljenje opravite tudi v tujini, potrjujejo na Ministrstvu za zdravje. »Kot pogoj, da boste upravičeni do povračila stroškov opravljenega zdravljenja, se zahteva: da je storitev opravljena v drugi državi članici EU, da je opravljena storitev pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in da ste imeli za opravljene storitve predhodno izdano napotnico s strani zdravnika v Sloveniji. Izvajalca v tujini lahko poiščete med izvajalci, ki so del javne mreže ali med zasebnimi izvajalci. Stroške zdravljenja v tujini plačate sami, po opravljenem zdravljenju pa na ZZZS podate vlogo za povračilo stroškov. Vloga se presoja glede na nujnost primera in v skladu s stroški, ki bi jih za enako zdravljenje priznali v javnem zdravstvenem sistemu. Stroški bodo povrnjeni do zneska, ki bi ga plačali za enako zdravljenje v matični državi, vendar samo če ste do takega zdravljenja upravičeni doma.« A odhod na zdravljenje v tujino predstavlja tako strošek za starše kot ogromen stres za otroke s posebnimi potrebami, ki se v novih okoljih največkrat ne počutijo dobro.
Kdo bo torej prevzel krivdo za tako dolge čakalne dobe pri ortodontu in krive zobe naših malčkov? In kdaj bodo pripravljeni kakšni konkretni ukrepi za zmanjšanje čakalnih vrst? Na to nam očitno nihče ne zna (ali noče) odgovoriti.
