"Podnebne spremembe zelo spreminjajo nosilne in regeneracijske sposobnosti vodnega kroga v gorah. Tudi v Julijskih Alpah poleti srečujemo suše, ki jih nekoč nismo. Hkrati kot obiskovalci tega prostora povzročamo vedno večje pritiske v visokogorju in drugih gorskih območjih. Turistična dejavnost hlasta po najvišjih delih naših gora," je stanje orisal predsednik Cipre Slovenija Matej Ogrin. Posledica so z bakterijami onesnaženi vodni izviri pod vrhovi, cvetenje Blejskega jezera, s fekalijami onesnažena Sava Bohinjka in tako naprej.
"Obstoječe prakse ravnanja vseh deležnikov v naših gorskih pokrajinah vodijo v povsem napačno smer. Stanje se hitro slabša in ne najdemo odgovora, kako bi te težave naslovili," je dodal Ogrin.
Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika je izpostavil ugotovljeno povezavo Triglavskega ledenika z dolinama Vrata in Voje - torej Savo Dolinko in Savo Bohinjko. "Če tja odtekajo čiste vode, bodo tudi umazane. Zato je res potrebna takojšnja ureditev odpadnih voda v okolici Triglava," je podčrtal. Pri tem so najbolj problematične koče z največjo zmogljivostjo in obiskom, kot je tista na Kredarici.
E-coli bakterija v Ivačičevi jami
Pavšek je izpostavil tudi meritve v Ivačičevi jami neposredno pod Triglavskim domom na Kredarici. Letos odvzeti vzorci so pokazali presežne vrednosti več elementov, najbolj je problematično stanje nitratov, pri katerih je bila vrednost presežena več kot štirikrat. Lani so v tej jami v sicer edinem odvzetem vzorcu zaznali e.coli bakterije.
Ledenika se tanjšata
Obenem še naprej počasi izginjata ledenika pod Triglavom in pod Skuto. Avgusta opravljene meritve so na Triglavskem ledeniku pokazale največ pet metrov globine, pod Skuto pa nekaj prek osem metrov. Od zadnjih meritev sta se oba ledenika stanjšala za tri do štiri metre. Ledeniški zaplati sta med drugim pomembna vira vode za Triglavski dom na Kredarici in Kranjsko kočo na Ledinah in če bosta v naslednjih letih oz. desetletjih izginili, bosta imeli obe koči težave pri oskrbi z vodo, je prepričan Pavšek.
Omejiti število obiskovalcev planinskih koč?
"V kočah v okolici Triglava je treba nemudoma, nujno in takoj urediti odvajanje odpadnih voda in zagotoviti vodotesnost rezervoarjev za pogonska goriva agregatov. Pri nekaterih kočah bi bilo smiselno omejiti število dnevnih obiskovalcev, velja pa razmisliti tudi o zmanjšanju zmogljivosti planinskih koč, ki imajo vsako leto težave z vodo in odplakami," je dejal Pavšek.
Ogroženo zajetje pitne vode za Kamnik
Vido Kregar iz Jamarskega kluba Kamnik pa je izpostavil fizikalno-kemijske in biološke analize izvirov in vodotokov v okviru projekta Mreža vodnih poti Kamniško-Savinjskih Alp. Zajeli so več kot 150 merilnih mest in neprijetno presenečeni ugotovili, da je bil le manjši del izvirov absolutno brez bakterij, voda za pitje pa je primerna le v okoli 40. V ostalih se pojavlja bakterija e-coli.
"Prepričali smo se o visoki stopnji biološke onesnaženosti izvirov pod smučišči, predvsem pod Veliko planino, kar ogroža zajetje pitne vode za Kamnik, ki oskrbuje okrog 20.000 prebivalcev," je poudaril Kregar. "Praksa kaže, da nameščene čistilne naprave ob visokogorskih planinskih postojankah niso narejene za pogoje obratovanja na kraju, kjer so postavljene, in kljub trudu upravljalcev ne dosegajo pričakovanih rezultatov. Sploh pa iz nobene biološke čistilne naprave ne teče pitna voda," je opozoril.
Urediti je treba finančna sredstva
Miro Eržen s Planinske zveze Slovenije je med drugim izpostavil skromna finančna sredstva, ki so planinskim kočam na voljo za ureditev problematike. Leta 2010 jim je država na razpisu namenila tri milijone evrov, lani pa še pet milijonov evrov, namenjenih tudi za energetsko sanacijo. Pri tem je izpostavil primer avstrijskega Dobrača, ki so ga iz smučišča ob milejših zimah ob prelomu stoletja preuredili v naravni park, na mestu stare pa so postavili novo sodobno kočo. Ta projekt je stal tri milijone evrov - torej toliko, kot je bilo leta 2010 namenjeno vsem planinskim kočam v Sloveniji.
Predsednik krajevne skupnosti Stara Fužina Bojan Traven pa je prepričan, da upravljalci planinskih koč na račun okolja kujejo dobičke, niso pripravljeni vlagati v sodobne čistilne naprave, kot to storijo druga podjetja, zaradi česar trpijo prebivalci Triglavskega narodnega parka. "Očitno nimamo pravice do pitne vode," je bil kritičen.
Direktor Triglavskega narodnega parka (TNP) Tit Potočnik je prepričan, da je rešitve treba iskati v dialogu z vsemi deležniki. "Obisk je treba omejevati, usmerjati ter razmišljati o zmogljivostih ter o rezervacijskem sistemu," je podčrtal.
