Zgodbe o kriptomilijonarjih lajšajo delo goljufom
»Število naložbenih goljufij se je v primerjavi z lanskim letom nekoliko povečuje, ostale spletne goljufije pa so na približno enaki ravni kot lani,« je pojasnil Aljoša Špeh in dodal, da so lani beležili precejšnje povečanje, saj so bili ljudje zaradi korone veliko doma in pred računalniki. Mnoge so premamile zgodbe o uspešnih kriptomilijonarjih in so zato tudi sami poskušali srečo s takšnimi naložbami.
Na koprski policijski upravi ugotavljajo, da v zadnjem obdobju prevladujejo tako imenovane naložbene goljufije. Žrtve so ljudje, ki poskušajo srečo s trgovanjem na raznih platformah, predvsem pri trgovanju s kriptovalutami. Aljoša Špeh, vodja oddelka za računalniško preiskovanje v koprski kriminalistični policiji, poudarja, da ob večjem številu tovrstnih goljufij izstopa tudi velika škoda, ki jo boleče občutijo žrtve goljufov. V nekaterih primerih se celo zadolžijo.
Preiskujejo veliko naložbenih goljufij
Na platformah, na lažnih spletnih straneh, na katerih trgujejo, najprej spremljajo, kako njihov dobiček raste. Ko se odločijo, da bodo svoj vložek dvignili, pa jih borzni posredniki prepričujejo, da še ni pravi čas ... Ko se vlagatelji vendarle odločijo, da bodo oplemeniten vložek dvignili, pa spletne strani oziroma trgovalne platforme ugasnejo. Vlagatelji ne najdejo več nikogar, na katerega se lahko obrnejo, in ostanejo brez svojega denarja. Špeh pravi, da so v zadnjem času obravnavali največ takšnih naložbenih goljufij in da je slika podobna drugod po državi. Nekateri opeharjeni so v posel na trgovalnih platformah vložili od 200.000 do 300.000 evrov, dodaja. Drugi vlagajo manjše zneske.
Paketa z zlatom, vrednega 150.000 evrov, ni dobila
Še vedno preiskujejo tudi ljubezenske in druge nigerijske goljufije. Letos so med drugim obravnavali primer, ko je gospa ostala brez 150.000 evrov. Paketa z zlatom, ki bi ga morala dobiti v zameno, seveda ni dobila. Pri ljubezenskih prevarah kljub številnim javnim opozorilom ženske še vedno nasedajo lažnim obljubam lažnih doktorjev, kapitanov, vojakov in drugih, ki jih pretentajo z lažnimi tragičnimi življenjskimi zgodbami. Nekateri goljufi žrtvam natvezejo, da imajo denimo invalidne otroke, vsi pa po spletu vsaj navidezno iščejo ljubezen svojega življenja. Pogosto svoje trditve poskušajo podkrepiti z različnimi lažnimi dokumenti, ponarejenimi potnimi listi, izposojenimi fotografijami. Čeprav bolj pozorno oko takoj ugotovi, da gre za ponarejene dokumente, žrtve tega ne opazijo. Pri drugih nigerijskih goljufijah žrtve prepričajo z obljubami o zadetkih na lotu ali čudežno odkritih dediščinah, do katerih pa bodo lahko prišli le ob določenem finančnem prispevku.
Prevaranti iščejo žrtve v polomljeni angleščini
Še vedno je veliko goljufij lažnih strokovnjakov tehnične podpore znane računalniške družbe Microsoft. Ti svoje žrtve iščejo predvsem prek spleta oziroma WhatsAppa ali Viberja. Običajno ljudi nagovorijo v polomljeni angleščini in jih poskušajo prepričati, da so v njihovem računalniku odkrili neko napako. Ponudijo jim pomoč, za kar pa potrebujejo oddaljen dostop. Ponudijo jim takšen računalniški program in se tudi povežejo z njihovim računalnikom, nato pa v zameno za pomoč oziroma program, ki bi to težavo odpravil, zahtevajo manjše plačilo. Ko se žrtev prijavi v spletno banko, da bi nakazala manjši znesek za antivirusni program, se ekran zatemni in goljufi sami upravljajo bančno nakazilo.
Lažna sporočila nista podpisala direktorja policije
V zadnjem času so obravnavali več goljufij z lažnimi obvestili državnih organov. Nekatera obvestila naj bi podpisala tudi prejšnji in zdajšnji direktor policije. Goljufi ljudi poskušajo prepričati, da so jih zalotili pri ogledovanju spletnih strani z otroško pornografijo. Storilci elektronska sporočila pošiljajo na številne naslove. Špeh pojasnjuje, da nekateri ljudje še kar nasedajo takšnim sporočilom. In čeprav policisti vsem, ki so žrtve raznih vdorov v računalniške sisteme in zahtev po plačilu odkupnin za odklepanje, odsvetujejo plačila, se še vseeno zgodi, da odgovorni v podjetjih hekerjem plačujejo za to, da jim računalnike odkriptirajo. Špeh nam je pojasnil, da so storilci že tako usposobljeni, da tudi znesek odkupnine prilagodijo posameznemu podjetju, kot bi recimo brali bonitetne ocene. Nekaterim po plačilu res posredujejo »ključ« za odklepanje, drugi pa ostanejo z dolgim nosom. Sledi tovrstnih goljufij preiskovalce velikokrat vodijo v Rusijo ali Ukrajino, pri nigerijskih goljufijah pa poti vodijo večinoma v afriške države. Storilci pri tem v evropskih državah najdejo tako imenovane denarne mule, prek katerih zakrivajo sledi in izvajajo izplačila nezakonito pridobljenega denarja. V nekaterih primerih mule zavestno sodelujejo v goljufijah, v drugih pa ne in so tudi same žrtve goljufov.
