Novice Svet24

Arhiv

»Sava je tako nizka, da jo lahko prehodite. Brod bi med vožnjo čez reko že podrsal po dnu. Pretok Save je zdaj 46 kubičnih metrov na sekundo. Za obratovanje broda pa mora biti vsaj sto kubikov. Ne pomnim tako nizke Save. Na desni strani se vidi širok pas proda, ki je že zelen zaradi alg,« nam je prejšnji teden pripovedoval Stanko Savnik, predsednik Brodarskega turističnega društva Mostec. To društvo namreč skrbi za brod, katerega brodarja sta Stanko Savnik in Davor Hauer. Z brodom ne vozijo že od 26. junija. Nedavno so sicer vozili tri dni po nekaj ur zvečer zaradi višje gladine Save, ki jo je z začasnim izpustom vode iz akumulacije omogočila hidroelektrarna Brežice. Po Savnikovih besedah se veliko ljudi želi peljati čez Savo. Vsako leto prepeljejo veliko potnikov, predvsem so to gostje Term Čatež, torej z nasprotnega brega Save, ki gredo iz toplic na izlet in v gostilne na levo stran reke, na kateri je najbližji kraj Mostec. »Tujci, ki dopustujejo na Čatežu, bi šli po bližnjici na drugo stran Save z brodom. Ko vidijo, da z brodom ne bomo prišli ponje, se pač peljejo naokoli z avtomobilom,« pravi brodar.

Stroški so, zaslužka pa ni

Da je brod vse poletje privezan na moščanski breg Save, brodarsko turistično društvo občuti tudi pri vzdrževanju plovila. »Brod redno obnavljamo. Z njim moramo vsako leto opraviti tehnični pregled in tudi letos smo ga. Vsako leto moramo obnoviti registracijo na upravni enoti. Z vsem tem imamo stroške, teh pa letos društvo ne bo moglo prav veliko pokriti z zaslužkom od prevozov,« pravi predsednik društva. Ob tem, ko se Savniku pogled ustavlja na brodu, ki je z jeklenicami privezan k savskemu bregu, opaža, da letošnje izjemno sušno leto očitno spreminja tudi življenjske možnosti v reki. Kot je povedal, občasno Sava iz brežiške smeri nosi s seboj poginule ribe, česar druga leta ni opazil.

Arhiv

Pojedine za ribojede ptice

Kakšna gostiteljica rečnemu življenju je v letošnji suši Sava na širšem brežiškem območju, se sprašuje in odgovarja med drugim tudi biolog Dušan Klenovšek. Kot pravi, so letos skrajne razmere pokazale vso bedo hidroelektrarn in akumulacij ob nizkih pretokih vode in visokih temperaturah zraka.

Arhiv

»Ker se tok v akumulacijah upočasni, vodna površina pa se zelo poveča, vsaj pri HE Brežice je tako, je segrevanje veliko večje kot na primer na še naravnem zasavskem delu porečja. Od Hrastnika do Čateža, po petih akumulacijah, se dnevno temperatura dvigne tudi za osem stopinj. Toplejša voda močno zmanjša topnost kisika, posledica so pomanjkanje tega za vodne organizme in pogini. K pomanjkanju kisika zelo veliko prispevajo tudi odpadne vode, ki se še vedno iz mnogih industrijskih objektov neprečiščene stekajo v vodo. Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (Rovo) že nekaj let bije bitko zaradi Vipapovih odplak, ki se skozi Kostakovo čistilno napravo stekajo v Savo po do nedavnega 'neobstoječem' izlivu. V reko pronicajo gnojila in škropiva s kmetijskih površin. V vseh akumulacijah se nalaga na stotine ton mulja, polnega organskih snovi in strupov. Poteka razgradnja, velikokrat brez prisotnosti kisika (anaerobno gnitje, nastanek metana). Vse to dodatno pobira kisik. In živali poginejo. Na stotisoče školjk, polžev in rib dnevno pogine. Za dodatek k temu je še energetsko plimovanje – neenakomeren pretok skozi hidroelektrarne. Ob konicah je povečan in gladina v akumulaciji upade tudi za več kot meter, ob nižji nočni ceni elektrike se pretok zmanjša, da napolnijo akumulacije do maksimuma. Oseka in plima se dogajata izjemno hitro – mnogim živalim se ne uspe umakniti v globlje vode – sledi pogin. Pod HE Brežice so posledice podobne. Ob povečanem pretoku se voda razlije po neravni brežini, ob hitrem upadu vode ribe ostanejo ujete v mlakah. Ko od tod voda počasi odteče ali ko pridejo čaplje, sledi pomor, gostija za ribojede ptice. Teh je letos zaradi lahko dostopne hrane (večina ni izbirčna in se hrani tudi s kadavri) kot še nikoli. Več kot 300 rečnih galebov, več sto sivih čapelj, več kot 300 malih belih čapelj, na desetine rjavih čapelj, velikih belih čapelj, več kot 300 kormoranov prihaja. Vsi se nahranijo že v uri, dveh,« pravi Dušan Klenovšek.

HESS: Naravni krog

Po kakšnem pravilu hidroelektrarne, med njimi HE Brežice, spreminjajo višino vode v akumulaciji, smo vprašali družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS). Kot pojasnjujejo, je pretok vode v pretočni akumulaciji odvisen od naravnega dotoka reke, s tem da hidroelektrarne delujejo kot veriga. »Zadnja hidroelektrarna v verigi (HE Brežice) ima nalogo izravnavati pretoke, kar pomeni, da pretok ne pade pod najnižjo dovoljeno raven. Pretočne akumulacije pripomorejo tudi k temu, da tudi v sušnih obdobjih, ko so pretoki majhni, vzdržujejo vodo na dovolj visoki ravni, da ne nastajajo mlake, v katerih bi lahko ribe postale lahek plen pticam. Tudi hitrega zniževanja gladin ne izvajamo. Glede rib in ptic gre za naravni krog – prehranjevanje,« pravijo v HESS.

Ribje steze

/

Dušan Klenovšek meni, da ribam življenjske možnosti omejujejo neustrezne ribje steze, namensko zgrajeni prehodi za ribe. »Ribe, na primer iz akumulacije HE Brežice, iščejo boljšo vodo. Plavajo navzgor, iščejo pritoke. Ko priplavajo do HE Krško, zaznajo prehod za vodne organizme. Ta je popolnoma nefunkcionalen, saj je tok prehiter in naklon prevelik. In ko iščejo prehod v žuborečo vodo, jih čakajo plenilci: male bele in druge čaplje, galebi, kormorani. Vsako jutro je vse belo od ptic ob iztoku. Sledi pokol nad ribami. Ribje steze ob jezovih so nefunkcionalne, še najhujša je prav na HE Krško. Četudi ribi uspe preplavati skozi prehod, jo čaka zgoraj neustrezen habitat. Stanje poskušajo energetiki prikriti. Ribiči, ki povsod po Sloveniji dvignejo vik in krik ob manjših poginih, so tu tiho. Verjetno je razlog, da so ob gradnjah 'dobili' ribolovne trase, ribnike in tudi vsako leto dobijo od HESS 'donacije'. Zato se ob poginih rib, ki se dnevno dogajajo predvsem na HE Brežice, ne odzivajo. Kot tudi ne, ko so pred časom nekateri opazili, da zvečer zmanjka vode v potoku Močnik. Vzrok: zalivanje številnih rastlinjakov na območju Pohance. Poginile so vse ribe in drug vodni živelj,« pravi Dušan Klenovšek, ki je član Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS).

Veliko mladih rib

Omenjene trditve o ribjih stezah označujejo v HESS za popolnoma neutemeljene in nestrokovne. »Prehode za vodne organizme je zasnoval projektant na podlagi izdelanih študij, vključno s študijami razmer v prehodu. Ravno hitrost vodnega toka v prehodu pa je eden izmed pomembnejših pogojev. Poleg tega se pri projektiranju upoštevajo primeri dobrih praks in izkušnje na podobnih objektih. Tudi v fazi delovanja prehoda se izvedejo morebitne potrebne dodatne korekcije in ukrepi za izboljšanje delovanja,« navajajo v HESS.

In nadaljujejo: »Ribje steze so projektirane v sodelovanju z Zavodom za ribištvo in s soglasjem Zavoda za varstvo narave. Dodamo lahko še to, da opažamo, da ribe celo bežijo v območje pretočne akumulacije, torej brežiškega akumulacijskega bazena, kjer je voda zaradi večjega volumna in globine hladnejša. Kot smo že velikokrat omenili, so zadrževalniki vode (kar so tudi pretočne akumulacije) blažilniki podnebnih sprememb in v sušnih in vročih obdobjih zagotavljajo boljše razmere za življenje različnih vrst kot prosto tekoči vodotoki. Pretekli konec tedna pa je z mednarodnim tekmovanjem v športnem ribolovu potrdil, da razmere v pretočni akumulaciji ribam zagotavljajo ugodne okoliščine tudi za uspešno drst. Med ulovljenimi ribami je bilo namreč zaznati veliko mladih rib,« pravijo v HESS. Glede plačil ribiškim družinam pa pojasnjujejo: »V skladu z določili koncesijske pogodbe je družba HESS obvezana vsako leto ribiškim družinam za njihovo dejavnost vlaganja rib v akumulacijske bazene dati določena sredstva, ki so opredeljena v sporazumih, ki smo jih sopodpisali. Vsako leto jim na podlagi dokazil, prejetih računov o nakupu mladic v ribogojnicah, ki nam jih predložijo ribiške družine, ta sredstva povrnemo.«