S posledicami hude suše se soočajo tudi na kmetiji Vasle v vasi Zakl pri Braslovčah. Mlad prevzemnik kmetije Denis Vasle sicer ne skriva zaskrbljenosti zaradi vedno pogostejših sušnih obdobij, ki klestijo pridelek, vendar je njegova volja po gospodarjenju na kmetiji tako močna, da vztraja. Je hudo, pravi, a verjame, da mu bo ob nenehnih prilagajanjih in iskanju novih rešitev uspelo preživeti.
»Ni lahko, a ostajam zvest kmetiji«
Pred hišo Vasletovih stoji zelo stara lipa, ki je uspešno kljubovala sušnim obdobjem, a to poletje so domači na njej prvič zaznali znake izsušenosti. Da je podtalnica zelo usahnila, dokazuje tudi star vodnjak, iz katerega ne morejo več zajemati vode. A razsežnosti suše najbolj nazorno kažejo klavrni prizori na kmetijskih obdelovalnih površinah. Na kmetiji Vasle imajo približno 40 krav molznic in v najemu 50 hektarjev zemlje, na katerih prevladujejo njive s koruzo in ječmenom. Letos so prvič posejali sojo, saj želijo povečati delež beljakovinske krme za krave. Na malo več kot sedmih hektarjih imajo travne površine s travno-deteljno mešanico. Marca letos so se začeli ukvarjati s predelavo mleka, izdelujejo skuto, jogurte, mlade sire in kislo mleko.
Prepoved ribičev
»Do avgusta je še nekako šlo, saj imamo urejen namakalni sistem v sklopu braslovške kmetijske zadruge, ki se napaja iz Žovneškega umetno zajezenega akumulacijskega jezera. Zadnje tedne iz njega vode ne moremo več črpati, ker so nam to prepovedali ribiči. V njem gojijo ribe in se sklicujejo na ogroženost biološkega minimuma, ki je potreben za preživetje rib,« pojasnjuje Denis Vasle, mlad prevzemnik kmetije, ob čemer poudarja, da prav zdaj koruza najbolj potrebuje vodo. Ob pomanjkanju vode je razvoj storža koruze obstal, nekateri storži so poškodovani. »Če bi avgusta nasade koruze še lahko zalivali, bi pridelek lahko rešili. Zdaj je, kar je. Smo povsem nemočni. Ocenjujem, da zelene mase za silažo sicer ne bo bistveno manj, pridelava koruznega zrnja pa bo za približno polovico manjša kot minula leta. Zato bomo zrnje morali dokupiti. Glede silaže smo ob običajnih vremenskih pogojih sicer samooskrbni, kupujemo le beljakovine. Da bi te stroške zmanjšali, smo letos prvič sejali sojo, pridelek bo ob pomanjkanju vode prav tako slabe kakovosti.«
To poletje imajo tudi zelo malo trave, saj je ne zalivajo. Na slabši zemlji imajo trajno travinje, ki ga je suša povsem uničila. Minula poletja so kljub znosnejši vročini obdelovalne površine zalivali, saj imajo prodnata tla in se zemlja bistveno hitreje izsuši.
»To je nedopustno!«
Odločitev ribičev, ki so prepovedali črpanje vode iz Žovneškega jezera, je neprijetno presenetila tudi hmeljarja Blaža Rojnika iz Poljč: »To je nedopustno! Nikoli nam nihče ni prepovedal črpanja vode iz Žovneškega jezera, imeli smo le občasne petdnevne redukcije. Pristojne službe ne ukrepajo. Nekateri vidijo rešitve v suhih zadrževalnikih, čemur odločno nasprotujem, saj nam ob pomanjkanju vode ne koristijo. Rešitev vidim v mokrih zadrževalnikih. Pristojne državne ustanove bodo zdaj popisale škodo, ki jo je povzročila suša. Toda kmetje na območjih z urejenim sistemom za namakanje do povračila škode ne bomo upravičeni. To ni pravično, saj kmetje na našem območju kljub namakalnemu sistemu ne moremo več črpati vode iz Žovneškega jezera.«
Suša ga ni prestrašila
Vasle kljub vedno pogostejšim izrednim vremenskim razmeram, ki kmetom klestijo pridelek in zaslužek, vidi svojo prihodnost in prihodnost svoje družine v kmetijstvu. »Zavedam se, da vse kmete čaka še veliko izzivov, a verjamem, da jim bom kos. Treba se bo prilagajati in iskati nove priložnosti. Staleža krav ne nameravam povečevati, novo priložnost vidim v reji piščancev. Zato sem se prijavil na razpis za nepovratna sredstva za gradnjo hleva za pitanje piščancev. Sicer pa imamo na svoji kmetiji še nekaj rezerve v še bolj optimalnem koriščenju obdelovalnih površin. Imamo jih dovolj, zato lahko kolobarimo. Ko požanjemo koruzo, na tej njivi posejemo travo, naslednje leto jo pokosimo, potem preorjemo in ponovno sejemo koruzo,« pojasnjuje.
Ukrepi kot obliž na rano
Vsi pridelovalci, ki so utrpeli škodo na priznanih kulturah in odstotek poškodovanosti presega 30 odstotkov, lahko vložijo vlogo za oceno škode na kmetijskih pridelkih. Predsednik vlade dr. Robert Golob je pred časom med obiskom v Prekmurju napovedal pospešitev postopkov za pridobitev pomoči, na podlagi česar bi bila izplačila možna do konca leta. Oškodovanci morajo oceno škode prijaviti do 23. septembra. Ocena škode bo narejena predvidoma do 30. septembra. Kmetijsko ministrstvo bo program odprave posledic škode zaradi suše predložilo v potrditev Vladi RS najpozneje v treh mesecih po končni oceni škode. Program bo podlaga za izplačilo finančne pomoči najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom. Na okoljskem ministrstvu predvidevajo tudi ukrepe, kot so zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete ter delni ali celotni odpis zakupnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Če je voda, je možno namakanje
Na kmetijskem ministrstvu menijo, da je v Sloveniji ogromno možnosti za namakanje kmetijskih površin. »Skorajda vsa kmetijska zemljišča je mogoče namakati, a ključno je, da je razpoložljiv vodni vir in da je izraženo zanimanje kmetovalcev.« Vse zainteresirane, ki bi želeli urediti namakanje ali potrebujejo strokovno pomoč pri pripravi projektov za uvedbo tovrstnih sistemov, pozivajo, naj se po pomoč in usmeritve obrnejo na ministrstvo. Dodajajo, da je v Sloveniji z namakalnimi sistemi opremljenih približno 6500 hektarjev kmetijskih zemljišč. Zaradi precej dobre razporeditve padavin v preteklosti so bili namakalni sistemi zgrajeni predvsem v Vipavski dolini, Pomurju in Podravju. Vendar na ministrstvu v zadnjem času zaznavajo, da se potreba po gradnji namakalnih sistemov širi tudi na druga območja. »Kmetijski pridelovalci z območja Celja se doslej niso zanimali za gradnjo namakalnih sistemov. Je pa zanimanje večje v Savinjski regiji, kjer Mirosan ureja namakalne sisteme in protislansko zaščito. Obstoječi namakalni sistemi so deležni tehnološke posodobitve.«
Agrometeorologinja opozarja in svetuje
Da kratkoročno razmišljanje ne bo prineslo sadov, saj imamo v Evropi večletne suše, poudarja agrometeorologinja dr. Andeja Sušnik iz Agencije RS za okolje. In dodaja, da se lahko vse to odrazi v veliki prehranski krizi. Da bo letos suša, so strokovnjaki napovedovali že pozimi ob pomanjkanju snega. »Večina rek pri nas ima dežnopadavinski režim. Če pozimi ni dovolj snega, ki bi se nato postopoma talil in dovajal vodo v rečne režime, obstaja nevarnost, da se spomladanska suša prelevi v poletno. Tudi letos je tako. Tako december, januar kot februar so bili podpovprečno namočeni. Letošnji marec je bil eden najbolj suhih mesecev, odkar izvajamo meritve. Razmere glede padavin so se nekoliko izboljšale aprila. Maja se je temperatura začela zviševati, sušno obdobje se je nadaljevalo. Junij in julij sta bila glede pomanjkanja padavin rekordna. Junija je bilo največje pomanjkanje padavin v jugozahodnem in zahodnem delu države, julij je že deseti mesec zapovrstjo, ko smo na ravni države zabeležili podpovprečno raven padavin,« pravi Sušnikova.
Kakšni ukrepi bi nam bili v pomoč?
Sušnikova odgovarja, da bi bil potreben trajnosten način upravljanja z vodami. »Takšnih primerov je veliko tako pri nas kot po svetu, niso pa še splošno razširjeni. Vodi smo vzeli preveč prostora. Ljudje v mestnih okoljih želimo, da voda čim hitreje odteče z naših površin. Tudi kmetijci imajo podobne želje. Vso vodo, ki odteka s površin, tudi na primer z asfalta in streh, bi bilo treba zadržati. Povratno rabo vode bi morali uvesti v gospodinjstvih, kar prav tako še ni splošno razširjeno. V kmetijstvu se lahko na spremenjene razmere odzovemo s spremembami pri načinu kmetovanja. Poleg zalivanja bi bili dobrodošli ozelenitev, uporaba zastirk, senčenje, pokrivanje. Kmetje bodo morali razmisliti tudi o izboru kultur. V državi še vedno nimamo jasnih smernic o tem, na katerih površinah je smiselno gojiti nekatere rastline, čeprav vemo, da imajo nekatere rastline ob suši večjo izgubo pridelka kot druge. Seveda je treba upoštevati stroške posamezne kmetije in to, kakšna pridelava je tam možna.«
Vodo je treba zadržati, dokler je na voljo
V tržni ekonomiji je naš odnos do marsičesa, tudi do vode, pogojen s ceno. Slovenska gospodinjstva za vodo plačujemo zelo malo. Doslej nam je bila na voljo vedno in v neomejenih količinah. Ne glede na to, ali smo z njo ravnali odgovorno ali ne, je vedno pritekla iz pip. Smo pa ob njenem pomanjkanju na Primorskem verjetno tudi drugod po državi zastrigli z ušesi. Ugotovili smo namreč, da tudi v Sloveniji lahko zmanjka vode.
V Tehnosu večjih težav ne pričakujejo
Podjetje Tehnos iz Žalca, ki je znano predvsem po proizvodnji kmetijske mehanizacije, je leta 2018 svojo dejavnost razširilo na trgovanje z žiti. Uredilo je malo več kot 15 tisoč kvadratnih metrov velik skladiščni kompleks s silosi v neposredni bližini tovarne. Trgovanje z žiti, predvsem s koruzo, je postalo pomemben del njegovih prihodkov. Lani je z njim ustvarilo 9,2 odstotka prodaje, ki je v celoti znašala 24 milijonov evrov. V podjetju pravijo, da večjih težav zaradi suše ne pričakujejo. »Trg z žiti je podoben trgu z električno energijo in trgu s plinom, z razliko, da na našem trgu ni državnih podjetij in tako tudi ni kritja, ko gre kaj narobe, medtem ko so na drugih dveh trgih špekulacije lahko precej večje oziroma si upajo udeleženci precej več tvegati,« ugotavlja Urban Kisovar. Trg koruze je bil v zadnjih dveh letih zelo stresen, še pravijo v Tehnosu. Zaradi napovedi o stabilnih cenah so v januarju 2021 začeli podpisovati prodajne pogodbe za letino koruze 2021. Tik pred začetkom odkupa so se cene močno dvignile, kar je na trgu povzročilo kaos predvsem zaradi nespoštovanja pogodbenih cen. Ker so se dogovorjenih cen v tujini držali, so bili zaradi tega v času odkupa v krču, pravijo. Do začetka vojne v Ukrajini so cene mirovale oziroma so celo malce padale. Zaradi strahu, da se bodo cene še bolj znižale, so prodali dodatne proste količine. Po začetku vojne in prekinitvi pomorskega prevoza v Črnem morju so cene podivjale, navajajo v Tehnosu. V času visokih cen so prodali malo, saj prostih količin niso imeli več veliko. Od takrat se trg z žiti zelo spreminja, saj vsaka informacija močno vpliva na ceno. Za odkup letošnjega pridelka koruze v žalskem podjetju nimajo ne nabavnih ne prodajnih pogodb. Neznank je namreč preveč. Poleg visoke cene koruze pričakujejo velike težave z zemeljskim plinom, ki je v večini primerov glavni vir pri sušenju. Količine so omejene, tudi cene so izjemno visoke in prodajna cena koruze stroška sušenja verjetno ne bo prenesla. Lahko se zgodi, da bo cena sveže koruze nizka, cena suhe pa visoka. Ob vsem naštetem, poudarjajo v Tehnosu, letos težave povzroča tudi suša. Poleg slabe letine koruze kmetom povzroča težave tudi slaba letina druge krme. Zato bodo kar nekaj koruze porabili za silažo namesto za zrnje. V Tehnosu, ki koruzo odkupuje v različnih delih Slovenije in Hrvaške, večjih težav zaradi suše ne pričakujejo. Večja težava, pravijo, bo zemeljski plin za sušilnico, v kateri so lani razširili zmogljivosti, da bi s tem skrajšali čakalne dobe pri prevzemu žita.
