Kmalu po polnoletnosti je zbolela za kroničnim vnetjem črevesja, ki ga je sicer do svojega 20. leta obvladovala z zdravili. Stanje se ji je potem poslabšalo. Zanjo zdravila niso mogla narediti nič več. Preostala ji je samo še operacija.
To je tudi doživela, pravzaprav ne samo ene. Pri prvi so ji v celoti odstranili debelo črevesje in ji vstavili stomo (kirurško izoblikovana odprtina na trebušni steni, skozi katero se iz črevesa izločajo izločki). Sledila je druga operacija, za katero je vse kazalo, da bo odrešilna, saj bi ji z njo rekonstruirali črevesje in posledično odstranili stomo. Za operacijo se je zaradi izboljšanja, ki bi sledilo, odločila, a razplet ni bil dober. Za njeno življenje uničujoč.
Pri posegu so se namreč pojavili zapleti, zaradi katerih ji je prenehal delovati ves prebavni sistem, posledica česar je med drugim, da mora na stranišče tudi po 30-krat na dan, kar je približno tako, kot bi imel trebušno virozo 24 ur na dan, vsak dan in vse dni v tednu.
To jo močno okrnilo kakovost njenega življenja in jo povsem oropalo dostojanstva. Včasih, pravi, se počuti kot nebogljen dojenček, saj mora uporabiti plenico. Težko je tudi, ko odide zdoma, saj mora, kamorkoli se odpravi, vedno biti v bližini stranišče. "Zame normalno življenje ne obstaja. Ne samo zaradi konstantnega odvajanja, ampak tudi hudih bolečin," žalostna pripoveduje. Zaradi stanja, v kakršnem je, nima možnosti normalno zaživeti. Pomagata ji sicer družina in fant.
Niso ji samo v čustveno, marveč tudi finančno oporo. Hudo ji je, da je tako. Želi se osamosvojiti in živeti neodvisno življenje, si ustvariti družino, se zaposliti. Zlasti slednje je že poskušala, a so jo vsi zaposlovalci, ko so izvedeli za njeno zdravstveno težavo, zavrnili.
Od česa potem živi?
Že dolgo let si prizadeva urediti svoj socialni status, a se pristojni, od centra za socialno delo do zavoda za zaposlovane, niso mogli zediniti, ali je primerna za invalidsko upokojitev ali normalno delo. "Ne vprašajte me, koliko živcev, jeze in solz je bilo na račun tega problema. Trenutno sem v mapi 'začasno brezposelnih oseb' na CSD, moj edini prejemek je denarna socialna pomoč v višini 400 evrov."
Ker je zdravljenje v Sloveniji zanjo izčrpano, saj ji ne morejo več pomagati, je bila upravičena do zdravstvene obravnave v tujini. Napotena je bila na obravnavo v Avstrijo, kjer je doživela pregled in desetdnevno hospitalizacijo. Tamkajšnji zdravniki so ji svetovali uporabo CBD-kapsul, ki naj bi pomagale pri hudih bolečinah in prebavi. "Vse lepo in prav, dokler ne pridemo do njihove cene. Za cel mesec kanabidiola moram v Sloveniji odšteti 1200 evrov na mesec. Od tega mi zavod za zdravstveno zavarovanje krije samo 70 odstotkov kupnine, kar pomeni, da moram iz svojega žepa mesečno, če mi seveda količine, ki jo moram zaužiti, zdravniki ne spremenijo, odšteti še 400 evrov," je zaprepadena povedala.
Neznosno trpljenje so na psihiatriji ignorirali
Stanje se ji je v zadnjem mesecu zelo poslabšalo. Bolečine so neznosne, pravi. "Klicala sem v ambulanto, kjer sem redno vodena, in prosila za obravnavo, a so mi dejali, da moram počakati, da se vrne moja zdravnica. Naj izpostavim, da sem od bolečin padala v nezavest, nisem mogla spati, jesti. Bilo je hudo. Še vedno je."
Da bi bila deležna čimprejšnje obravnave, so jo napotili na urgenco. "Tam so me 'odpikali', ker je vzrok mojih bolečin znan in kroničen, ter me preusmerili nazaj v svojo ambulanto. Zdravnica je od tam z mano komunicirala pisno in me napotila na psihiatrijo, kjer se tudi niso posebno izkazali, čeprav sem jim povedala, da zaradi hudih bolečin in vse agonije prestajam psihične stiske in razmišljam celo o končanju življenja. Poslali so me domov z izvidom, da prihajam zaradi težav v odnosu s fantom, kar pa ne drži, saj je moje psihično stanje izključno posledica bolezni in vsega, povezanega z njo. Da so tako izpeljali mojo obravnavo, dali tak izvid, me je zelo prizadelo."
