Srečanje z vodji strank, stroko in energetskimi podjetji danes v Ljubljani je pokazalo enotnost v zavedanju, da je sodelovanje v energetski krizi nujno, je ocenil premier Robert Golob.
Posvet je bil po premierjevih besedah ciljno usmerjen v področje energetike, predstavljeni so bili štirje zakoni, od katerih sta bila dva že predstavljena javnosti, dva pa sta na novo, in sicer novela zakona o oskrbi s plinom ter zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo.
"Gre za nov okvir, s katerim vlada dobi podlago, da lahko v bodočih tednih in mesecih aktivno poseže na trg z energenti. Na ta način bomo lahko stabilizirali ne samo sedanjo situacijo, ampak predvsem oskrbo prihodnje leto," je po srečanju novinarjem dejal Golob.
Ocenil je, da je bila razprava na srečanju konstruktivna in da večjih razhajanj o nujnosti in potrebnosti teh zakonov ni, bili pa so predlogi za dopolnitve. "Tako da verjamem, da bomo enako nadaljevali, ko se znova vidimo in ko bomo imeli na dnevnem redu širšo makroekonomsko sliko," je dodal.
Po njegovih besedah je najpomembneje, da se vsi zavedajo, da Evropa stopa v res težko energetsko situacijo, in da so enotni, da je sodelovanje nujno.
Golob je ocenil, da so največji izziv "nedelujoči energetski trgi, ki brez konkretne likvidnosti, brez poslov dvigujejo cene in zahtevajo dodatne finančne odlive in s tem slabijo energetske družbe, ki bi morale biti osredotočene na reševanje situacije v bodoče".
Prvi ukrep mora biti to, da Evropska komisija zelo odločno in hitro poseže na energetske trge, predvsem na terminske energetske trge, ki so danes glavni problem in izvor težav, je dejal Golob in napovedal, da bodo o tem spregovoril tudi na srečanju s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen danes na Bledu.
Slovenska vlada je po Golobovih besedah danes zjutraj tudi posredovala zahtevo za nujen sklic srečanja ministrov EU na to temo.
Formula Evropske komisije
Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je ocenil, da je bil posvet koristen, tudi zaradi sodelovanja stroke. "Glede na to, da gre v glavnem za blaženje posledic energetske draginje, tukaj zelo velikih razhajanj ni. Razlike so, zato bo naša poslanska skupina vložila določene amandmaje k zakonom, ampak to trenutno ni ključna tema. Vesel sem, da smo se danes dotaknili tudi ključne teme - vzroka za to stanje, zaradi katerega smo apelirali na vlado, da je bolj aktivna, da vrši večji pritisk na tiste, ki imajo v rokah škarje in platno v Bruslju," je dejal Janša.
Visokih cen elektrike, je dodal, namreč ne določa trg, ampak v glavnem formula Evropske komisije, s katero je ta želela zmanjšati delež ogljičnih virov v strukturi proizvodnje elektrike. "To je bil dober namen, vendar smo trenutno v situaciji, ko iščemo rešitev za to, da bi kratkoročno dobili čim cenejša ogljična goriva, ki se jih želimo dolgoročno znebiti. V tej situaciji je ta formula škodljiva," je ocenil.
Po njegovih besedah je ključna težava to, da se formula doslej ni spremenila, kljub temu da je Evropska komisija njene spremembe obljubila do maja letos. "Ker cene, ki se zdaj pojavljajo na tako imenovani borzi za januar, ki gredo prek 1000 evrov za megavatno uro, predstavljajo grožnjo po velikem padcu tako standarda kot gospodarske proizvodnje in, če hočete, evropskega načina življenja," je dejal Janša in izrazil upanje, da bodo o tem spregovorili tudi na blejskem strateškem forumu.
Janša meni, da vojna v Ukrajini sicer vpliva na cene energentov, a ne v takšni meri, kot se to izraža v cenah energije. "Vojna v Ukrajini pomaga zakrivati ta problem, v ozadju pa so seveda dobički, ne samo Moskve, ampak tudi številnih evropskih multinacionalk, ki 'kasirajo' desetine milijard evrov in prek svojih lobistov vplivajo na to zamudo, do katere prihaja v Bruslju," je dejal.
