Glede na osnutek, pripombe na katerega ministrstvo pričakuje do 26. septembra, bo lahko vlada v primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z električno energijo in plinom razglasila višjo ali nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo.
Nižja stopnja tveganja bo pomenila pripravo na krizo na področju oskrbe z energijo ter med drugim obveščanje energetskih družb in odjemalcev, naj se pripravijo na krizne razmere in izvedejo možne ukrepe.
Višja stopnja pa bo pomenila krizo na področju oskrbe z energijo, ker bodo že razglašene izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom in krizno stanje v sektorju električne energije, zaradi česar bo treba izkoristiti vse nacionalne potenciale za proizvodnjo električne energije in toplote. Vlada bo lahko družbam v državni lasti s sklepom neposredno naložila izvedbo ukrepov za zanesljivo oskrbo z energijo.
Odstopanje od določil okoljevarstvenih dovoljenj
V času razglašene višje stopnje tveganja se pri obratovanju elektrarn ter naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike in drugih naprav, za katere je potrebno okoljevarstveno dovoljenje, zaradi zamenjave goriva ne bodo uporabljala določila iz okoljevarstvenih dovoljenj glede goriva in mejnih vrednosti emisij. Od določil okoljevarstvenih dovoljenj bodo lahko odstopali, dokler ne bo napovedano preseganje alarmnih vrednosti žveplovega dioksida ali dušikovega dioksida v zraku ali bodo te že presežene.
Poleg tega bo lahko v času razglašene višje stopnje temperatura Save pod Nuklearno elektrarno Krško (Nek) od 1. oktobra do 31. aprila za 3,5 stopinje C višja od temperature reke na odvzemu za potrebe Neka. To je 0,5 stopinje C višje, kot je določeno sicer.
Na področju plina bo moral nosilec bilančne skupine zagotoviti skladiščenje plina v drugih državah članicah EU na 1. november tekočega leta v obsegu, ki bo enak vsaj 15 odstotkom povprečne letne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v Sloveniji v zadnjih petih letih.
Predvidenih je do 300 milijonov evrov državnih jamstev za nakup plina v državah izven EU.
Dodatne rezerve
Osnutek za primer razglašene nižje stopnje tveganja predvideva oblikovanje dodatnih rezerv nadomestnega goriva za plinske elektrarne za čas, ko bi morale proizvajati električno energijo, plina pa ne bi bilo na voljo. Do sproščanja teh dodatnih obveznih rezerv bi prišlo v razglašeni višji stopnji tveganja, in sicer do ravni, da bodo še zagotovljene obvezne zaloge nafte in naftnih derivatov (za 90 dni).
Osnutek predvideva, da bi si končni odjemalci prizadevali zmanjšati porabo plina in elektrike v obdobju od 1. oktobra 2022 do 31. marca 2023 za vsaj 15 odstotkov v primerjavi z njihovo povprečno porabo plina v obdobju od 1. oktobra do 31. marca v minulih petih letih.
Po osnutku bi morale državne družbe, ki bi investirale v proizvodne naprave za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije z instalirano močjo 250 ali več megavatov, polovični delež letno proizvedene električne energije razdeliti gospodinjskim odjemalcem v Sloveniji in oblikovati skupnost za oskrbo.
Vlada bo predvidoma lahko z uredbami določila temperaturo ogrevanja oz. hlajenja v javnih stavbah ter predpisala omejitve osvetljevanja stavb, prostorov ali površin.
Predvideno je, da bodo imeli odjemalci zemeljskega plina pravico, da se ne bodo priklopili oz. se bodo lahko odklopili od sistema za distribucijo plina ne glede na določbe o prioritetni rabi energentov, o obvezni priključitvi na omrežje za distribucijo plina in o obvezni uporaba plina za ogrevanje stavb in pripravo sanitarne tople vode, ki so določene v lokalnih energetskih konceptih, občinskih prostorskih načrtih ali drugih aktih lokalnih skupnosti, ter pri tem ne bodo plačali pogodbene kazni.
Po pogodbah o dobavi plina, veljavnih na dan uveljavitve zakona, ne bo dovoljeno zaračunavati kazni zaradi nižje porabe plina, kot je pogodbeno dogovorjena.
Koncesionarji za gospodarsko izkoriščanje vode za proizvodnjo elektrike bodo za obdobje od leta 2022 do leta 2025 plačali koncesijo v enaki višini, kot so jo v letu 2020.
Elektriko za izgube na prenosnem in distribucijskem elektroenergetskem omrežju bodo v primeru, da bo cena na madžarski borzi zadnji dan junija tekočega leta za prihodnje leto presegala 120 evrov na megavatno uro, zagotavljali proizvajalci električne energije, ki so neposredno ali posredno v 100-odstotni državni lasti, in sicer po stroškovni ceni.
