Čeprav ji je podporo obljubila tudi njena stranka NSi, je napovedala, da se bo v predsedniško tekmo podala s podpisi volivcev, če se bo zanjo odločila. Toda tudi podpora stranke ni povsem iskrena. Če bi bila, bi jo h kandidaturi posebej nagovoril predsednik Matej Tonin, kar pa se ni zgodilo. Po naših virih Tonin nad njeno kandidaturo ni navdušen, saj se boji napadov Janeza Janše in njegove SDS, zlasti če se zaradi tega Logarju ne bi uspelo uvrstiti v drugi krog. Po drugi strani pa ima Novakova močno podporo tako v izvršilnem odboru kot tudi na terenu. Kot predsedniška kandidatka bi skoraj gotovo prepričala veliko volivcev levo od sredine. Ker se je ves čas vedelo, da se najbrž ne bo odločila za kandidaturo, je stranka začela iskati drugega možnega kandidata, s katerim bi nastopila na predsedniških volitvah. Toda junaka, ki bi si upal ugrizniti v to kislo jabolko, niso našli. Zato zelo verjetno poleg SD in Levice tudi NSi ne bo imela svojega kandidata za predsednika republike.
Podpora Logarju ali morda Prebiliču?
Končno odločitev o tem naj bi v NSi sprejeli na posvetu na začetku septembra, ko naj bi bilo uradno znano, da Novakova ne bo nastopila na volitvah. Takrat bo tudi znano, ali bodo podprli katerega drugega predsedniškega kandidata, pri čemer je Tonin v oddaji 24ur zvečer izjavil, da sam vidi takega povezovalnega kandidata, s čimer je bržkone mislil Logarja.
Druga možnost pa je kočevski župan Vladimir Prebilič, ki jim je prav tako politično blizu, vendar je verjetno tudi, da ne bodo podprli nikogar in bodo podobno kot SD odločitev prepustili volivcem, nato pa v drugem krogu podprli Logarja, če se bo vanj uvrstil.
Ljudmilo Novak »vrgel pod vlak«
Končno odločitev o predsedniškem kandidatu naj bi v NSi sprejeli na posvetu na začetku septembra, ko naj bi bilo uradno znano, da Novakova ne bo nastopila na volitvah. Takrat bo tudi znano, ali bodo podprli katerega drugega predsedniškega kandidata ali pa bo stranka NSi brez.
Ob tem se mnogi sprašujejo, zakaj časti stranke ne reši prvak Matej Tonin in sam ne nastopi na predsedniških volitvah, tako kot je to storila pred petimi leti njegova predhodnica Ljudmila Novak. Ker je takrat prejela dobrih sedem odstotkov in ne pričakovanih več kot deset, se je morala kmalu za tem posloviti. Vprašanje je, ali bi Tonin dobil deset odstotkov. Najbrž jih niti sedem ne bi dosegel. Jasno je, da so Novakovo pred petimi leti prepričali v kandidaturo, da bi se je tik pred volitvami znebili. V tem smislu bi letos Tonin bistveno manj tvegal, saj so bile državnozborske volitve aprila letos (predsedniške volitve bodo pol leta za njimi), naslednje pa bodo šele spomladi 2026. Mnogi v stranki tudi niso pozabili, kako je Novakova kot predsednica krčevito branila Tonina leta 2012 zaradi njegove »politične napake«, ko je podprl dopolnilo k predsedniškemu zakonu, po katerem je prvi predsednik Milan Kučan lahko obdržal dodatek k pokojnini. Ko pa se je sama znašla »pod rafali SDS« zaradi kritike njihovega prvaka Janeza Janše, je Tonin zaradi strahu pred njim ni zaščitil. Zato tudi ne pričakujejo, da bo Novakova ponovno nosilka njihove liste na evropskih volitvah 2024. Kandidatov za plačo evropskega poslanca je v stranki veliko, vendar je malo verjetno, da bodo tako uspešni kot sta bila Ljudmila Novak in pred njo Lojze Peterle. Najbrž bo Novakova kar njihova zadnja evropska poslanka.
