Novice Svet24

Ob vsem tem največja opozicijska stranka spet krepi protimigrantsko retoriko in napoveduje interpelacijo proti notranji ministrici Tatjani Bobnar. Prvak SDS računa na poslabšanje življenjskega standarda zaradi energetske krize in draginje. Prav tako se utegne v hladnejših mesecih okrepiti epidemija, vendar je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan obljubil, da zapiranja šol in ustavljanja družbe ne bo.

Septembra se bo začelo zbiranje podpisov za trojni referendum: o zakonu o vladi, zakonu o RTVS in zakonu o dolgotrajni oskrbi. Če bodo do 5. oktobra pri vsaki pobudi zbrali najmanj 40 tisoč podpisov, bo sledil razpis referenduma, ki pa ne bo skupaj z lokalnimi in predsedniškimi volitvami. Premier je namreč napovedal poseben referendumski dan, na katerem se bomo volivci odločali o vseh treh zakonih. Tako bomo na volišča najverjetneje odšli kar petkrat: dvakrat na predsedniške volitve, saj bosta najbrž dva kroga, dvakrat na lokalne volitve, kjer župani ne bodo izvoljeni v prvem krogu, in na trojni referendum.

Mokre sanje Janeza Janše

Ob tem se sicer ponujajo primerjave z letom 2011, ko je SDS s trojnim referendumom uspelo zrušiti takratno vlado Boruta Pahorja. Takrat so volivci na vseh treh referendumih vse zakone gladko zavrnili: zakon o preprečevanju dela na črno z več kot 75 odstotki, zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju z več kot 72 odstotki, zakon o arhivih pa z več kot 70 odstotki; volilna udeležba je bila več kot 40-odstotna. Že pred tem je Pahorjeva vlada izgubila referendum o noveli zakona o RTV Slovenija, nato pa še referendum o zakonu o malem delu. Vladno koalicijo je najprej zapustil Desus, zatem še Zares, Pahor pa je vezal zaupnico na izvolitev novih ministrov in jo izgubil. Sledile so prve predčasne volitve decembra 2011. Toda zgodovina se bo težko ponovila, saj ima premier Golob veliko večjo moč v vladi, kot jo je imel Pahor. Gibanje Svoboda ima 41 poslancev, stranka SD sedem in Levica pet. Tako lahko vlada brez katere od njiju, v skrajnem primeru pa tudi z manjšinsko vlado, saj je težko verjeti, da bi si kdo želel vrnitve Janeza Janše. Tudi Miro Cerar se je kot premier obdržal na oblasti vse do konca mandata (predčasne volitve so bile teden prej, kot bi bile sicer redne), čeprav je že zelo zgodaj izgubil večinsko podporo javnosti.

Mateja J. Potočnik

Precej trd oreh bodo za premierja in njegovo stranko tudi predsedniške in lokalne volitve. Na predsedniških volitvah stavi na nekdanjo veleposlanico Marto Kos, ki pa ji trenutne javnomnenjske ankete ne kažejo najbolje. Največjo podporo ima za zdaj odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, za katero je močan politični in gospodarski krog. Med drugim sta jo podprla bivša predsednika Milan Kučan in Danilo Türk, prvi je premierja Goloba razburil z izjavo, da ne bi bilo dobro, če bi ena stranka poleg premierja in predsednice državnega zbora dobila še predsednico države.

Toda predsedniške volitve bodo pomembne tudi za največjo opozicijsko stranko, ki tokrat računa na svojega poslanca in donedavnega zunanjega ministra Anžeta Logarja. Janševa podpora mu seveda koristi v prvem krogu, v drugem pa bi mu bolj škodila, saj bodo verjetno vsi nasprotniki SDS volili njegovega tekmeca oziroma tekmico. Na volitvah 2007 je denimo v prvem krogu zmagal takratni evropski poslanec NSI Lojze Peterle, ki ga je podpirala tudi SDS, toda v drugem krogu ga je z več kot 68 odstotki premagal Danilo Türk. Poznejša predsedniška kandidata SDS Milan Zver in Romana Tomc se nista uvrstila niti v drugi krog. Tudi Logar bo lahko imel s tem velike težave, če se bo za nastop na volitvah odločila evropska poslanka NSI Ljudmila Novak, ki jo poleg njene stranke utegnejo podpreti tudi volivci, ki sicer stavijo na stranke levo od sredine.

Prva interpelacija

Na lokalnih volitvah velja za favorita SDS, saj ima najmočnejšo mrežo lokalnih odborov. Gibanje Svoboda pa ima kot nova stranka zelo slabo terensko mrežo, večino lokalnih odborov je dobila s pripojitvijo strank LMŠ in SAB. Formalno so vse tri stranke že združene, neformalno pa bodo jeseni pred lokalnimi volitvami pripravile združitveni kongres še za javnost. Pogovore o pripravah na lokalne volitve bodo organi stranke opravili ta teden, pri čemer je pričakovati, da bodo po nekaterih občinah podprli aktualne župane. Premier Golob je denimo že napovedal podporo ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, ki kljub raznim aferam in kazenskim postopkom še vedno uživa visoko podporo meščanov. Vladajoča stranka si ne more privoščiti, da bi izgubila volitve v prestolnici, zato pač mora staviti na zmagovitega konja. Poleg tega je Janković pred državnozborskimi volitvami močno osebno podprl Goloba. Za zdaj še ni znano, ali bo stranka s svojo listo nastopila tudi v Ljubljani in v katerih občinah bo imela svoje županske kandidate oziroma kje vse bo podprla aktualne. Po nekaterih podatkih bi lahko podprla tudi koprskega župana Aleša Bržana, skoraj zagotovo pa ne bo podprla mariborskega župana Aleksandra Arsenoviča.

Poleg referendumov bo volilno kampanjo začinila še protimigrantska retorika, saj je pričakovati interpelacijo zoper notranjo ministrico Tatjano Bobnar, ki ji SDS očita, da z odstranjevanjem na meji spodbuja ilegalne migracije. Dejstvo je, da zdaj odstranjujejo zgolj nevarno rezilno žico ob meji, nato bodo odstranili tudi panelno ograjo, saj bo Hrvaška naslednje leto vstopila v schengenski sistem in bodo odpravljeni mejni prehodi med državama. Toda SDS je vsa leta do zdaj gradila svojo politiko s protimigrantsko retoriko, zato bo tudi del jesenske volilne kampanje.

Bobo

Kadrovske spremembe v gospodarstvu in medijih

Jeseni lahko pričakujemo poglobitev energetske krize in stiske ljudi ne le zaradi stroškov ogrevanja, ampak tudi zaradi naraščanja cen hrane in življenjskih potrebščin. V zvezi s tem je vlada že pripravila ukrepe, s katerimi želi omiliti podražitve energentov. Poleg tega naj bi pripravila paket z več kot milijardo evrov za zmanjševanje revščine, v pripravi so tudi ukrepi za gospodarstvo, pogajanja s sindikati pa za zdaj potekajo optimistično. Vlada sicer še ni prevzela vseh vzvodov oblasti v gospodarstvu, ki je v državni lasti. Septembra se bo sporazumno poslovil prvi človek SDH Janez Žlak, ki ga je nastavila prejšnja vlada, nasledil ga bo nekdanji vodja Mercatorja Žiga Debeljak, ki naj bi nato vodil združevanje SDS in DUTB. Debeljak bo predvidoma tudi prevzel nadzorni svet Gen Energije, ki so ga zamenjali prejšnji teden.

Septembra je pričakovati zamenjave v nadzornem svetu Telekoma, nato pa še v upravi te družbe. To bo vplivalo tudi na medije, saj je Telekom eden največjih oglaševalcev v državi, poleg tega ima v svoji lasti portal Siol, ki je politično naklonjen SDS. Do konca leta je v veljavi tudi pogodba, po kateri mora Telekom oglaševati na televiziji Planet TV, ki jo je leta 2020 prodal družbi TV2 v lasti madžarskega oligarha Jozsefa Vide, ki je blizu premierju Viktorju Orbanu. Če bo Planet TV ostal brez pomembnega oglaševalskega denarja, je težko verjeti, da bodo Madžari ostali lastniki te televizije, saj so se umaknili tudi iz drugih medijskih projektov SDS, vključno s televizije Nova24TV.

Komu bodo prodali Planet TV? Nazaj Telekomu ali pa morda United Groupu srbskega telekomunikacijskega poslovneža Dragana Šolaka, ki se je že zanimal za Planet TV. A čeprav je zanj ponujal deset milijonov evrov, ga je Janševo vodstvo Telekoma raje prodala Madžarom za dvakrat nižjo ceno. Podobno je Šolak za portal Siol ponujal pet milijonov, Vida pa le tri, vendar se potem Telekom ni odločil za prodajo. Zdaj je Šolak ustanovil svoj portal N1 Slovenija s svojo spletno televizijo, vendar bi skupaj s Siolom in Planet TV postal mnogo resnejši medijski igralec, ki bi lahko konkuriral Pop TV in portalu 24ur.com.

Migracije Janševih novinarjev

Planet TV

V veliko slabšem položaju bo tudi Nova24TV, ki ji je vodstvo Telekoma v času Janševe vlade zagotovilo odmeno za distribucijo njenega televizijskega programa okoli 102 tisoč evrov brez DDV mesečno oziroma 1.124.000 evrov brez DDV letno, kar je nesorazmerno previsoko v primerjavi z drugimi televizijami, zlasti Pop TV. Pred tem je vodstvo Telekoma zavračalo vsakršno plačilo za program Nova24TV zaradi prenizke gledanosti. Strankarska televizija bo tako verjetno ostala brez tega ključnega prihodka kot tudi precejšnjega kosa oglaševalskega kolača, zato svoje gledalce že poziva k donacijam in srečanju podpornikov z namenom zbiranja denarnih sredstev.

Tega se bržkone zavedajo tudi njihovi TV-voditelji, ki si že iščejo druge službe. Luka Svetina je denimo že odšel na Domovino, zdaj pa naj bi ga vabili na nacionalno televizijo, kjer naj bi sodeloval v informativnem programu, tudi pri Odmevih. Prav tako naj bi na nacionalno televizijo odšel Aleksander Rant, ki naj bi po nekaterih informacijah tam prevzel spletni portal MMC, od koder naj bi se mu umaknil Igor Pirkovič. Odgovorni urednik drugega programa TVS naj bi postal Valentin Areh, ki je lani nekaj časa opravljal dolžnost vršilca dolžnosti programskega direktorja TV Slovenija. Novi direktor Uroš Urbanija naj bi nacionalno televizijo politično uravnotežil z »desnosučnimi« novinarji z Nova24TV in Planet TV. Tudi Mirko Mayer, odgovorni urednik Planeta, se je sam pohvalil, da je bil na RTV Slovenija, toda po naših informacijah bi ga glede na njegov visoki slog življenja težko premamila kakršnakoli ponudba javnega zavoda.

Razmere na javni RTV se zaostrujejo, saj se po drugi strani krepi odpor večine novinarjev. Nova vlada je sicer sprejela novi zakon, s katerim bi spremenila sestavo (programskega) sveta (nobenega člana ne bi več imenovala državni zbor ali vlada) in uprave zavoda, toda SDS je z referendumsko pobudo preprečila njegovo izvajanje. Šele če bo zakon potrjen na referendumu (če ga bo potrdila večina volivcev oziroma opoziciji ne bo uspelo na volišča pripeljati vsaj petine volivcev), se bodo lahko začele spremembe na RTV. Toda preden bo zamenjano vse vodstvo, bo lahko trajalo še pol leta. V nasprotnem primeru bo SDS imela večino v programskem svetu do konca naslednjega leta, mandat direktorja televizije pa se bo iztekel šele čez štiri leta.

Predsednik vlade Robert Golob o politični jeseni

»Mislim, da bo vsa jesen v celoti pobarvana kampanjsko, kar se v bistvu vidi že iz delovanja SDS od maja naprej. Zanje se volilna kampanja sploh ni končala. Vsa ta preigravanja, vse te ovire, ki jih postavljajo, pomenijo, da ne znajo kaj pametnega početi, ne morejo pa s tem kakorkoli vplivati na delovanje vlade. Njihovo početje pa bi lahko imelo resne škodljive posledice pri zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je bil sprejet v času Janševe vlade, zdaj pa se kaže po oceni strokovnih organizacij (od Združenja DSO do zavoda za zdravstveno zavarovanje, zavoda za pokojninsko zavarovanje ipd.), da ga je treba radikalno dopolniti, za kar potrebujemo čas, sicer bodo v resnici ogrožene storitve, ogrožena bo polovica dosedanjih projektov. Veljavni zakon izpušča celo vrsto storitev, ki so jih deležni. Z novim zakonom jih želimo popraviti in obnoviti, da ne bi prikrajšali ljudi za tisto, kar že imajo. Neverjetno je, s kakšno lahkoto je SDS vložila zadnjo referendumsko pobudo zgolj z namenom, da za ceno škode ljudem uresničujejo svojo politično agendo onemogočanja delovanja vlade,« pravi Robert Golob.

Podobno meni glede referenduma o zakonu o RTV Slovenija, da bo nastala velika škoda za vso državo, še posebej za javno RTV. Dokler zakona ne bodo potrdili volivci na referendumu, spremembe v javnem zavodu niso mogoče, v vmesnem obdobju pa bo SDS poskušala demontirati vse, kar se da, pravi, pri tem pa se bodo verjetno še sklicevali na strokovnost. »Toda SDS zanima samo kratkoročni politični učinek, za katerega pa tudi ne verjamem, da se bo na koncu izplačal.«

Tudi protimigrantska kampanja, s katero SDS napoveduje interpelacijo zoper notranjo ministrico Tatjano Bobnar, ga ne preseneča: »V vsaki volilni kampanji razen v prejšnji, ko so bili sami na oblasti in so skrivali pred ljudmi, da se je število migrantov pod njihovo vlado v resnici povečevalo, so ponavljali ene in iste laži. Verjamem, da so ljudje toliko pametni, da jim ne nasedajo več. Mimogrede, sosednja Hrvaška bo s 1. januarjem prihodnje leto najverjetneje vstopila v schengen, samo vprašanje časa je, kdaj se bo to zgodilo. Kako si predstavljajo mejo z rezilno žico, ko bo med državama odpravljena. Postopek odstranjevanja rezilne žice bo potekal pol leta, za panelno ograjo pa bomo morali najprej na razpisu izbrati izvajalca. Namenoma smo pohiteli z žico, ker je bistveno bolj moteča in nevarna.«

Glede premagovanja energetske krize je vlada sprejela določene ukrepe, da bi jo omilila: »Praktično od prvega dne imenovanja te vlade se ukvarjamo s tem vprašanjem in vsi ukrepi bodo sprejeti pravočasno. Verjamem, da bodo tudi najbolj ogrožene skupine prejele pomoč bistveno bolj ciljno, z bistveno večjim učinkom, da bo to področje, kolikor se seveda da, nekako pod nadzorom.«