Na fotografijah, ki so jih objavili na vremenskem portalu Neurje.si, vidimo lijakast oblak. Če k temu prištejemo še škodo, ki so jo napravili sunki vetra, od odkritih streh, podrtih dreves in letečih vej, bi lahko skorajda ocenili, da gre za posledice manjšega tornada. »Najverjetneje je šlo za kratkotrajno vrtinčenje, ki je bilo verjetno zaradi izrazitih vetrovnih pogojev,« so dodali na Neurje.si.
- V včerajšnjem neurju v Franciji, Italiji in Avstriji najmanj 13 mrtvih
- Tudi danes možni močan veter, nevihte in nalivi
Kakorkoli že označimo včerajšnji bes vetra, povzročil je precej škode, v drugih evropskih državah, kjer so izmerili še višje hitrosti vetra, pa je bilo tudi več smrtnih žrtev.
Kdaj lahko govorimo o tornadu? Po opisu Agencije za okolje (Arso) je tornado hitro vrteč stolpec zraka (zračni vrtinec) med tlemi in bazo (spodnjim robom) konvektivnega oblaka, pri čemer ni nujno, da se iz oblaka do tal vije oblačni lijak. Običajno je premer zračnega vrtinca manj kot dva kilometra, njegovo trajanje pa je lahko od velikostnega reda minute do ure.
