Pet možnih dolgoročnih scenarijih razvoja epidemije: zmanjšana ogroženost, redne ponovne okužbe, težko obvladljiva zima, neobvladljiva zima in stanje nove pandemije. Slednje je po besedah Fafangla sicer "ekstremno neverjeten scenarij". Prva faza predstavlja odziv na prve tri scenarije, druga faza pa odziv na četrti scenarij. V primeru najslabše možnosti, torej petega scenarija ali stanja nove epidemije, pa posvetovalna skupina predlaga vladi, da v najkrajšem možnem času skliče sestanek predstavnikov stroke in vlade glede presoje o nadaljnjem ukrepanju, poroča STA.
Priprave na omejevanje okužb v jesensko-zimski sezoni so na današnji novinarski konferenci Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) predstavili vodja posvetovalne skupine za spremljanje novega koronavirusa Mario Fafangel, člana posvetovalne skupine Tatjana Lejko Zupanc in Alojz Ihan ter državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Ostrc.
Kot je uvodoma pojasnil Fafangel, so danes tukaj zato, da nakažejo pot naprej. Strokovna priporočila, v pripravi katerih je sodelovalo več kot 100 strokovnjakov in ki temeljijo na petih možnih dolgoročnih scenarijih razvoja epidemije, so po njegovih navedbah dostopna vsem. Vzpostavili so dve fazi ukrepanja, ki obe vključujeta 13 istih ukrepov, ki pa se glede na razmere stopnjujejo. V prvi fazi je cilj zaščititi predvsem tiste najbolj ranljive skupine, prehod v drugo fazo pa se bo zgodil, če bodo presežene določene kapacitete v bolnišnicah, predvsem na enotah za intenzivno nego. Po navedbah Fafangla je želja ta, da gremo skozi jesen in zimo v prvi fazi.
Najpomembnejši ukrepi
Fafangel danes ni ponavljal vseh 13 ukrepov, je pa izpostavil tiste najpomembnejše. Najpomembnejši zadevi sta cepljenje in zdravljenje, pri čemer cepljenje po njegovih besedah v nobeni fazi ni predvideno kot obvezno. V primeru zdravljenja se obe fazi razlikujeta predvsem v organizacijskem smislu. Izpostavil je še nefarmakološke ukrepe, pri katerih so tehtali med učinkovitostjo ter družbenim bremenom in sprejemljivostjo. Ob tem je poudaril, da štirje ukrepi bolj posegajo v življenje posameznika, in sicer področja mask, samotestiranja, izolacij in karanten ter dogodkov in prireditev.
Kar zadeva maske, so te v prvi fazi priporočene v vseh zaprtih javnih prostorih, tudi v javnem prevozu, nujne pa so v zdravstvu, DSO-jih, PSVZ-jih in lekarnah. V primeru prehoda v drugo fazo bodo maske nujne v vseh zaprtih javnih prostorih, vključno z javnim prevozom, ne pa tudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Samotestiranje za učence, dijake in študente v obeh fazah poteka izključno na domu, pri čemer se oseba v prvi fazi samotestira ob pojavu simptomov, v drugi fazi pa se uvede presejalno samotestiranje vsaj enkrat na teden.
Posvetovalna skupina v obeh fazah priporoča, da tako kot doslej, izolacija okuženih s koronavirusom traja 10 dni, ob negativnem testu pa jo je mogoče prekiniti že sedmi dan.
Če bodo odločevalci upoštevali nasvete stroke, obvezne karantene ob stiku z okuženim s koronavirusom tako kot doslej ne bo, še poroča STA.
Kar zadeva izolacije in karantene, ostaja v veljavi pravilo, da če si bolan, ostaneš doma. Karantene na drugi strani niso predvidene v nobeni fazi, je pa predvideno, da bo oseba, ki je bila v stiku z okuženo osebo, ravnala odgovorno, pazila na morebitne simptome, se bo izogibala stikom s populacijo s tveganjem za hud potek bolezni in bo uporabljala masko.
Dogodki in prireditve: po navedbah Fafangla se je izkazalo, da imajo prepovedi največkrat "kontraepidemiološki" učinek, saj se dogodki iz "nekega dobro nadzorovanega okolja potem selijo v slabše nadzorovano okolje, kjer se virus še vedno širi." Zato prepovedi niso predvidene, je pa Fafangel poudaril, da se v fazi 1 osebam z večjim tveganjem za hud potek bolezni svetuje, naj premislijo, ali se udeležiti množičnega dogodka, če pa se že, naj poskrbijo za varnost in posežejo po "vseh možnih zaščitnih ukrepih: cepljenje, maska in razdalja." Organizatorjem se ob tem priporoča upoštevanje vseh higienskih priporočil NIJZ. Prepovedi niso predvidene niti v drugi fazi, a v tej fazi higienska priporočila NIJZ postanejo nujna, kar pomeni, da je treba predvidevati in prilagoditi število obiskovalcev glede na površino ter na to, ali gre za zunanji ali notranji prostor.
Prva kombinirana cepiva predvidoma septembra
Več o cepljenju je pojasnil Ihan, ki je poudaril, da je to še vedno najbolj enostaven in učinkovit ukrep proti težji obliki covida. V prvem obdobju, dokler nismo prišli v stik z virusom ali se cepili, je bilo "najbolj smiselno za kogarkoli." Koristi prvega cepljenja so danes že "1000-krat in 1000-krat dokazane." Razdeljenih je bilo že več kot 12 milijard cepiv in iz razpoložjivih podatkov se da "krasno primerjati usode cepljenih in necepljenih." Dobro se vidi, so bili cepljeni v neprimerno boljšem položaju kot necepljeni, ki imajo veliko večje tako akutne kot dolgotrajne posledice covida, medtem ko pri drugih zdravstvenih težavah med obema skupinama ni razlik. "To je preverjeno na stotinah milijonov zdr. kartonov [...], če ne verjamemo tem zdravstvenim kartonom, potem pač ne verjamemo civilizaciji," je poudaril Ihan.
Izpostavil je še, da cepljenje, čeprav še vedno cepimo s cepivi proti izvorni vuhanski različici, še vedno zelo dobro preprečuje hujši potek bolezni, ne pa tudi okužbe. Študije jasno kažejo, da starejši od 60 od cepljenja tudi v primeru omikrona še vedno močno pridobijo, hospitalizacije so še vedno 3- do 5-krat manj pogoste kot pri necepljenih, zato se cepljenje še vedno izplača. Pričakujejo sicer, da bodo jeseni že na voljo prva kombinirana cepiva, in sicer kombinirano cepivo proti vuhanski različici in podrazličici omikrona BA.1. V kliničnih študijah so tudi že kombinirana cepiva za podrazličici BA.4 in BA.5, ki pa bodo predvidoma registrirana novembra.
Prva dobava zdravila paxlovid
Pri zmanjševanju hudih potekov bolezni pa računajo tudi na Pfizerjevo zdravilo paxlovid, ki je glede na izkušnje iz drugih držav hospitalizacije zaradi covida-19 zmanjšalo tudi za 80 odstotkov. Kot je po poročanju STA pojasnila infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, gre za kombinacijo dveh protivirusnih zdravil. Prvo zavira razmnoževanje virusa, drugo pa preprečuje, da bi se prvo prehitro razgradilo v telesu. Zdravilo je v primerjavi z remdesivirjem, ki ga bolnik prejme z infuzijo, tudi enostavnejše za uporabo, saj je v obliki tablet.
Prve odmerke paxlovida, okoli 1000, v Sloveniji pričakujemo zadnje dni avgusta oziroma v začetku septembra. Gre sicer za nabavo, ločeno od skupnega naročila na ravni EU, ki poteka počasneje od pričakovanj. Prva pošiljka zdravila bi po besedah infektologinje morala zadostovati za obdobje do zaključka skupnega EU naročila, v okviru katerega lahko pričakujemo 5000 odmerkov, še poroča STA.
