Vzdušje v vladni koaliciji, v katero ima Golobova stranka Gibanje svobodo izrazito prevlado, je po oceni premiera vsak dan boljše. »V Gibanju Svoboda je vzdušje dobro, kar se pa koalicijskih partnerjev tiče, pa mislim, da je vsak dan bolje, saj se navajamo drug na drugega. Upam, da se ne počutijo preveč utesnjene,« je v pogovoru za časnik Vestnik ob obisku Pomurja povedal predsednik vlade Robert Golob.
Na vprašanje novinarja, kaj bi pomenila za vlado morebitna zamenjava na vrhu Socialnih demokratov, saj bo jeseni stranka izvedla volilni kongres, je Golob odgovoril, da o tem ne bi špekuliral. S koalicijsko SD po njegovih besedah dobro sodelujejo, zato verjame, da bo tako tudi v prihodnje.
Najmanjša koalicijska stranka Levica pa se na vlogo vladanje, tako Golob, še privaja. »Levica je poseben partner, ki je prvič v vladi in se na to vlogo še privaja. Verjamem, da bo s časom, kar se že izkazuje, vedno bolj suverena v vlogi vladanja in vedno manj opozicijska,« je prepričan premier.
Najmanjši problem je najti milijardo evrov
Premier je ob prevzemu vlade napovedal obsežen projekt solarizacije Slovenije, s katerim bi v treh letih tretjini slovenskih gospodinjstev omogočili dostop do sončnih elektrarn. Za uresničitev projekta pa bodo potrebne velike investicije v omrežje, a Golob pravi, da je to še najmanjši problem.
»V tem primeru govorimo o približno 1000 megavatih, investicija pa je velika med 800 milijoni in milijardo evrov. Ta denar je najmanjši problem najti, denar v sončno energijo pa je v tem trenutku najboljša naložba. Investitorji, ne bom rekel, da stojijo v vrsti, toda najti investitorja za sončno energijo, verjemite mi, ker sem iz tega področja, to je najmanjši problem,« je pojasnil Golob.
Kljub energetski krizi, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini, pa je predsednik vlade prepričan, da plina v Sloveniji pozimi ne bo zmanjkalo. Ker cena morda ne bo enako sprejemljiva za vsa, bo morala vlada po besedah Goloba poskrbeti za neko kapico in regulacijo za gospodinjstva, male in srednje velike uporabnike.
"Marsikdo, ki je energetsko ogrožen, ni v nobeni evidenci"
V boju zoper energetsko draginjo je Golob že pred časom napovedal energetske dodatke za najranljivejše. Prvi sveženj naj bi bil po njegovih beseda izplačan novembra, ko gospodinjstva prejmejo prvo položnico za ogrevanje.
Upravičencev bo okoli 50.000. »Nekaj bo prejemnikov socialnih transferjev, prejemnikov otroških dodatkov in varstvenih dodatkov, nekaj pa tudi delovno-aktivnih. Namenoma hočemo zajeti tiste, ki to potrebujejo, saj že danes vemo, da marsikdo, ki je energetsko ogrožen, ni v nobeni evidenci. Največkrat gre za samske ženske, tudi upokojene vdove, ki niso prijavljene nikjer, a so v resnici najbolj ogrožene,« še dejal Golob.
Zato bomo vlada objavila javni poziv, na katerega naj se odzovejo. »Kdor potrebuje energetsko pomoč, naj se javi, da ga dobimo v evidenco, mu pomagamo v prihodnosti in že to zimo priskočimo na pomoč,« je ob tem pozval Golob.
Davčne spremembe za boj proti inflaciji
Napovedane spremembe davčne zakonodaje so v javnosti doživele različne odzive, tudi kritične. Premier poudarja, da so spremembe zagotovo pravi korak za boj proti inflaciji. Ob tem je dodal, da je pripravljen šele osnutek sprememb, ki na vladi ni bil še niti potrjen, zato se lahko vsebina še precej dopolni in spremeni.
»Nekatere pripombe so zelo smiselne in jih bomo upoštevali, nekatere so namenjene najbolj premožnim, ki nikoli nimajo dovolj in jih ne bomo upoštevali,« pravi premier. V krizi, v kateri se ni znašla le Slovenija, temveč celoten svet, morajo najpremožnejši po njegovem prepričanju pač prispevati več od drugih. »Nihče me ne bo prepričal, da bi ravno zdaj morali obdržati nižjo stopnjo najvišjega dohodninskega razreda. Ko bo državi šlo dobro, se o tem lahko pogovarjamo,« je še dodal.
Nova migracijska politika ali bitka za talente
V pogovoru se je dotaknil tudi napovedane nove migracijske politike. Po njegovih besedah po celotni Evropi, med drugim zaradi gospodarske ekspanzije, poteka bitka za talente oziroma bitka za delovno silo. »Slovenija je še kar zaželena destinacija za marsikatero državo, sploh z območja nekdanje Jugoslavije, toda pri svoji delovni zakonodaji smo žal zelo rigidni. Ta del moramo pospešiti, saj delavce potrebujemo,« napoveduje Golob.
Sloveniji je tako v interesu, da se nekatere postopke za pridobitev delovnih dovoljenj, ki so neživljenjski in nepotrebni, skrajša. S tem bi preprečili, da bodo tisti, ki želijo priti v Slovenijo, na koncu odšli v države, kamor odhajajo Slovenci, na primer v Avstrijo in Nemčijo.
»Veliko je birokratskih ovir, ki so bile morda koristne pred petnajstimi leti, ko smo imeli visoko brezposelnost, danes pa delujejo kot cokla, zato moramo biti bolj odzivni. Če imamo potrebo po delovni sili, moramo ustrezno prilagoditi zakonodajo,« je pojasnil premier.
Novih zaprtji države zaradi covida zagotovo ne bo
Premier Golob je v pogovoru za Vestnik še zagotovil, da vlada zaradi covida zagotovo ne bo uvajala novi zaprtij države, saj želi, da Slovenija ostane odprta družba.
S covidom kot endemično boleznijo se moramo naučiti živeti. Tako kot z vsemi ostalimi boleznimi. Obenem moramo poskrbeti za zaščito najranljivejših. Ta dualizem – odprta družba in brez mask v šolah na eni strani, in na drugi strani zaščitita najranljivejše populacije znotraj zdravstvenega sistem in domov za starejše. Ukrepi bodo koncentrirani v ta del, ostali del družbe bomo pustili odprt,« je zatrdil Golob.
