KAKŠNA BO DRŽAVNA POMOČ
Če bo ocena neposredne škode v kmetijstvu na vseh kmetijskih pridelkih zaradi letošnje suše presegla mejo 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, to je dobrih 3,5 milijona evrov, bo ministrstvo pripravilo program za odpravo posledic škode v kmetijstvu, ki ga bo potrdila vlada. Po mnenju predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča je ta zakonsko določena meja že zdavnaj presežena. Pomoč kmetom se bo zagotovila iz proračunskih rezerv, pri čemer je bilo letos za prve interventne sanacije naravnih nesreč načrtovanih 90 milijonov evrov.
Že tako težavne razmere v kmetijstvu zaradi visokih cen surovin zdaj dodatno obremenjujejo vremenske razmere – pomanjkanje padavin in dolgotrajna vročina kažeta posledice na pridelkih, predvsem na tistih površinah, ki niso namakane. Po ocenah Kmetijsko-gozdarske zbornice je letošnja suša hujša, kot je bila leta 2017, ko je bila škoda ocenjena na več kot 65 milijonov evrov. Pred petimi leti je suša prizadela več kot 48 tisoč hektarjev žit in drugih poljščin, 891 hektarjev zelenjadnic, 763 hektarjev sadovnjakov, več kot 88 tisoč hektarjev travinja, več kot tisoč hektarjev hmelja in 1680 hektarjev vinogradov. Država je takrat kmetom za škodo namenila slabih sedem milijonov evrov, čeprav je bila samo v Pomurju, kjer je bilo največ oškodovancev, škoda po suši ocenjena na več kot 13,3 milijona evrov. Kmetje državo tudi tokrat pozivajo k razglasitvi naravne nesreče in k sprejemu interventnih ukrepov za odpravo posledic suše.
Kot pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu, stanje na terenu spremlja Javna služba kmetijskega svetovanja (JSKS), ki deluje pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), njihova poročila pa potrjujejo, da so kmetijske kulture utrpele škodo zaradi suše in visokih temperatur. Kmetje opozarjajo zlasti na pomanjkanje krme za živali, saj so v največjem deležu prizadeti travniki in s travo ter deteljno-travno mešanico zasejane površine. Po ocenah JSKS bo izpad travinja predvidoma okrog 50-odstoten, v nekaterih najbolj prizadetih predelih do 90-odstoten. Zaradi zmanjšanega pridelka travinja živinorejci že zdaj težko zagotavljajo krmo za živali, zaradi česar so prisiljeni zmanjševati število živali, morebiten dokup krme pa bo močno vplival na ekonomičnost kmetij, opozarjajo v KGZS.
Suša se kaže tudi v trajnih nasadih, celo v vinogradih. Posledice suše v trajnih nasadih so največje na lahkih peščenih tleh in v nasadih s plitvimi tlemi. Listi in grozdje na vinski trti namreč venijo, bledijo in odpadajo, po prvih ocenah pa bo pridelek povprečno zmanjšan za 50 odstotkov. Na njivah so zlasti prizadeti koruza, krompir, buče in zelenjadnice. »Najbolj prizadeta je koruza. Ocenjujemo, da bo pridelek povprečno za 40 do 50 odstotkov manjši, ponekod lahko govorimo tudi o 80- do 100-odstotnem izpadu pridelka. Pri drugih žitih ocenjujemo izpad pridelka povprečno do 40 odstotkov, pri bučah in krompirju pa za 30 do 50 odstotkov manjši pridelek. Na nekaterih območjih je stanje res skrb vzbujajoče, saj so kmetje izgubili tako pridelek kot vir zaslužka,« so sporočili iz KGZS. Stopnja prizadetosti je odvisna od količine padavin in tipa tal, iz poročil JSKS pa je razvidno, da je letošnja suša najbolj prizadela Primorsko, Posočje, Gorenjsko, Dolenjsko, Štajersko in Podravje.
»Ministrstvo je v skladu z zakonodajo, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, že dalo pobudo za ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih zaradi suše na Upravo RS za zaščito in reševanje, ki deluje v okviru ministrstva za obrambo in ki je pristojna za izdelavo končne ocene škode. Izdelana in s strani Vlade RS potrjena končna ocena škode je podlaga za pripravo programa odprave posledic škode zaradi suše v letu 2022, na podlagi katerega bodo prizadete kmetije upravičene do finančne pomoči zaradi izpada dohodka,« napovedujejo na kmetijskem ministrstvu in dodajajo, da sprejem posebnega interventnega zakona ni potreben, saj v primeru suše kot naravne nesreče vse aktivnosti ureja sistemska zakonodaja.
Po podatkih Agencije RS za okolje o stanju suše v Sloveniji, ki se v programu sušomer posodabljajo vsak četrtek, je na Gorenjskem, Goriškem in Notranjskem še vedno izjemna suša, ki se kaže kot kmetijska suša in suša podzemnih voda. Za pomursko regijo velja od preteklega tedna zmerna suša, najbolj prav tako izstopata kmetijska suša in suša podzemnih voda. Ker ni napovedanih velikih količin padavin, ni pričakovati znatnejšega obnavljanja podzemnih voda, njihovo stanje bo tudi čez dober teden primerljivo s sedanjimi razmerami, napovedujejo v agenciji.
»Živinorejci smo dvojno tepeni«
Izpad krme in paše pričakujejo tudi v Pomurju. Na kmetiji Cigüt v Noršincih, kjer obdelujejo koruzo na 160 hektarjih in jo vso uporabijo za krmo živine, so pridelki po grobi oceni 50-odstotno prizadeti. Kot pravi Štefan Cigüt, je težava prisilna zrelost, storži so do polovice manjši in slabše razviti. »Pridelek bo količinsko manjši in manj kakovosten, zato bo treba vso koruzo silirati in dokupiti boljšo koruzo oziroma koncentrat za krmo. Živinorejci smo dvojno tepeni, finančno in organizacijsko,« poudari živinorejec iz Noršincev, ki na leto vzredi do 900 bikov za meso, na kmetiji pa pridelujejo tudi pšenico, ječmen, sončnice in druge poljščine.
Po njegovih ocenah gre za globalno sušo, ki je prizadela vso srednjo Evropo, zato bo na trgu manj hrane. Cigüt vidi rešitev predvsem v namakanju z vodo iz reke Mure in pri tem poudari gradnjo namakalnih sistemov tudi na zasebni zemlji. »So rešitve, a veliko stanejo. Sebeborski zadrževalnik denimo bi lahko bil mokrega tipa. Če bi namakali samo polovico površin, bi drastično zmanjšali izgubo zaradi suše,« meni lastnik ene največjih pomurskih kmetij in poudari, da si kmetje od države želijo predvsem, da jim omogoči ustrezne razmere za kmetovanje, to pa je ustrezna infrastruktura. »Enakovredni evropskemu kmetu ne moremo biti, lahko pa smo mu vsaj podobni,« podčrta Cigüt.
Na kmetijskem ministrstvu menijo, da je za zmanjšanje škode po suši treba prilagoditi kmetijsko proizvodnjo, doseči višji delež izkoriščenosti obstoječih namakalnih sistemov ter spodbujati gradnjo novih. Kot poudarjajo na ministrstvu, zato tudi sofinancirajo investicije v gradnjo namakalnih sistemov v okviru programa razvoja podeželja. V Sloveniji imamo z namakalnimi sistemi opremljenih nekaj več kot 6500 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega smo v programskem obdobju programa razvoja podeželja 2014–2020 (2023) zgradili nove namakalne sisteme na skoraj 500 hektarjih, v izvajanju pa sta gradnja dodatnih na skoraj 300 hektarjih in posodobitev obstoječih na skoraj tisoč hektarjih.
Toda dejansko namakanih je bilo lani na državni ravni le 4660 hektarjev zemljišč, od tega v Pomurju zgolj 739 hektarjev. »Nihče ne gleda dolgoročno, a ko bo prišlo do večletne suše in bo zmanjkalo hrane, bo prepozno. To pa ni tako daleč,« opozori Cigüt. V strateškem načrtu skupne kmetijske politike bo namakanje ena izmed investicij, ki bodo imele najvišjo stopnjo podpore, saj bo možno sofinanciranje sto odstotkov upravičenih stroškov za gradnjo in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, ter 50-odstotno sofinanciranje gradnje in tehnoloških posodobitev individualnih namakalnih sistemov ter nakupa namakalne opreme.
