»MIZŠ si predstavlja, da bomo vsi strokovni delavci (od vrtca do srednje šole) točke za napredovanje pridobivali tudi z objavami znanstvenih člankov,« so Anže Perne, Nina Kremžar, Mojca Kosi Gašper Pernek komentirali predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o napredovanju zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja v nazive med pismi bralcev v časniku Delo. Namreč, že poleti 2020 je ministrstvo pod vodstvom dr. Simone Kustec predlagalo nekaj sprememb pogojev za napredovanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v nazive oziroma jih, po njihovih besedah, zaostrilo, »verjetno s ciljem, da bi manj ljudi napredovalo v najvišji naziv, država pa bi za plače porabila manj denarja,« so zapisali. Ministrstvo, ki ga zdaj vodi dr. Igor Papič je, po njihovem ’skrivoma’’, zdaj predlog javno objavil na portalu E-demokracija. »... a koliko »običajnih« državljanov redno pregleduje ta portal? Sploh v času dopustov. Ni bilo zaslediti, da bi glede tega predloga prej potekal kakršen koli dialog med deležniki v vzgoji in izobraževanju. Lahko torej domnevamo, da je julijski termin objave predloga strateški, da maksimalno zmanjša odziv strokovnih delavcev, ki so na dopustu.« Ali bo minister opravil razpravo o spremembah pogojev za napredovanje z ravnatelji, strokovnimi delavci in sindikatom, kot so zapisali avtorji pisma, smo vprašali MIZŠ (ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport)?
Javna razprava še poteka na E-demokraciji
»Pismo se nanaša na predlog spremembe in dopolnitve Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 54/02, 123/08, 44/09, 18/10, 113/20; v nadaljevanju: pravilnik), za katerega do 16. 8. 2022 še poteka javna razprava na portalu E-demokracija, kar pomeni, da je zainteresirani javnosti omogočeno sodelovanje v postopku priprave predpisa. Že v fazi priprave predpisa smo vključili socialne partnerje in predstavnike vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Predlog pravilnika v prvi vrsti pomeni realizacijo novele 105. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero se je v sistem napredovanja v nazive vključilo tudi delovno mesto vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja. Temeljne spremembe in dopolnitev pravilnika tako obsegajo spremembe in dopolnitve vsebine in obsega pogojev za napredovanje vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja, upoštevanje sprememb v sistemu vzgoje in izobraževanja ter natančnejši opis pogojev vrednotenja opravljenega dodatnega strokovnega dela. Predloge, ki bodo posredovani v času javne razprave, bomo preučili in jih smiselno upoštevali,« so povedali.
Vsi, od vrtca do srednje šole, po točke za napredovanje na mednarodne konference
Avtorji pisma se še sprašujejo, kako si »MIZŠ predstavlja, da bomo vsi strokovni delavci (od vrtca do srednje šole) točke za napredovanje pridobivali tudi z objavami znanstvenih člankov (do zdaj smo jih lahko s strokovnimi članki v pedagoških revijah), vendar pa pravilnik tega, kaj po njegovem mnenju znanstveni članek sploh je, nikjer ne definira. Kdo in kako bo v takšnem upravnem postopku presojal, kaj je strokovni in kaj znanstveni članek?« Poleg tega se sprašujejo, zakaj imajo tako natančne pogojev za prispevke na mednarodnih konferencah. Ali je ministrstvo v novem predlogu sprememb zaostril pogoje za napredovanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v nazive, kot so zapisali avtorji pisma, smo še vprašali MIZŠ. »Predlog pravilnika ne zaostruje pogojev za napredovanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v nazive, pač pa le določa natančnejši opis pogojev za vrednotenje opravljenega dodatnega strokovnega dela, konkretno vrednotenje aktivnih prispevkov na konferencah in objav člankov. V prvih dveh letih od uveljavitve spremembe pravilnika, ki je stopila v veljavo 1. 9. 2020, se je pokazalo, da so bistveno olajšani pogoji za pridobitev najvišjega naziva svetnik. S tem je omogočena lažja dostopnost do tega naziva. Naj navedemo, da je v času pred uveljavitvijo spremenjenega pravilnika o napredovanju v povprečju letno napredovalo v naziv svetnik 355 strokovnih delavcev, po uveljavitvi sprememb pa v povprečju 1367 strokovnih delavcev. Poleg tega pravilnik že ves čas omogoča izjemno napredovanje, kar predvsem pomeni časovno hitrejše napredovanje. Tako obstajajo primeri, ko strokovni delavci napredujejo v najvišji naziv v manj kot desetih letih, v naziv svetovalec pa v manj kot petih letih.«
Vprašljiva je kakovost vsebine prispevkov, pravi ministrstvo
»Druga večja vsebinska sprememba se dotika pridobivanja točk s prispevki na mednarodnih konferencah. V predlogu je zapisano: 4 točke za samostojno predstavitev v tujem jeziku na plenarnem delu mednarodnega kongresa ali konference z vsebinskim delom v obsegu vsaj 6 ur in z udeležbo najmanj tretjine aktivnih udeležencev iz vsaj petih tujih držav; vrednoti se izvedba ene predstavitve na plenarnem delu posameznega kongresa ali konference v trajanju najmanj 20 minut ter z objavo celotne predstavitve v tujem jeziku v zborniku kongresa ali konference. MIZŠ je v ta del pravilnika poseglo že leta 2020. A očitno s takratno zaostritvijo niso uspeli, zato ta del dodatno otežuje. Tako »dodelanega« pogoja glede prispevkov na mednarodnih konferencah nimajo niti visokošolski učitelji, v vzgoji in izobraževanju pa ga nameravajo uvesti po celotni vertikali – od vrtcev do srednjih šol,« še pravijo avtorji, na kar pa na ministrstvu odgovarjajo: »Z omenjenim olajšanjem pogojev ni bilo zagotovljeno spodbujanje kariernega razvoja strokovnega delavca in ni bila zagotovljena krepitev kakovosti vzgojno izobraževalnega dela.« Kaj to pomeni? »To se odraža ravno na primeru mednarodnih konferenc, ki se jih udeležujejo strokovni delavci. Te so pogosto organizirane tako, da so izpolnjeni zgolj minimalni pogoji določeni s pravilnikom - tako v obsegu kot v raznolikost mednarodne udeležbe. Kot zelo vprašljivo se izpostavlja predvsem kakovost vsebine prispevkov in časovna izvedba le teh, pa tudi ponavljanje istih vsebin pod različnimi naslovi, nerecenziranost prispevkov itd. Hkrati smo zaznali tudi velika odstopanja med deklariranim in dejansko izvedenim programom mednarodnih konferenc na račun nižje kakovosti,« so povedali.
Samostojni prispevek na mednarodni konferenci enako vrednoten kot objava prevoda učbenika
Večina strokovnih delavcev si točke v sklopu zahtevnejšega dodatnega strokovnega dela, potrebnega za pridobitev višjih nazivov na področju vzgoje in izobraževanja, pridobiva s prispevki na mednarodnih kongresih, konferencah, posvetih. »Samostojni prispevek na mednarodni konferenci je v kontekstu pravilnika zahtevnejše dodatno strokovno delo. Pravilnik v isti razdelek vrednotenja uvršča še na primer objavo prevoda učbenika, ki ga je potrdil pristojni strokovni svet, obdobje enega mandata sodelovanja v strokovnem svetu, pristojnem za vzgojo in izobraževanje, štiriletno strokovno delo v državni komisiji za izvedbo zunanjega preverjanja znanja,« so še povedali na ministrstvu in dodali še, kaj menijo o kakovosti strokovnih člankov. »Kot vedno bolj pereča in problematična se kaže tudi kakovost vsebine strokovnih člankov, ki jih strokovni delavci objavljajo v strokovnih časopisih in pedagoških revijah. Le ti ne izpolnjujejo bistvenega namena, to je informirati strokovno, pa tudi širšo javnost o strokovni tematiki, jo strokovno obogatiti in ozavestiti. Pogosto se objavljajo enostavnejše vsebine, običajno vezane na poročilo o delu, prispevek na konferenci deklariran kot strokovni članek, brez obravnave strokovnega vprašanja, kar niti po tipologiji Cobiss ne ustreza kriteriju za strokovni članek.«
Kako nad kadrovsko stisko?
»Za nekatere predmete novih kadrov tako rekoč ni več,« so opozorili avtorji pisma, ki pravijo, da zaostreni pogoji za napredovanje le še prilivajo ogenj kadrovski škodi. »Stanje je iz leta v leto slabše, MIZŠ pa glede tega ne naredi nič. Poskušali so s ponovno uvedbo t. i. pedagoških štipendij, a sistemu to skorajda ne bo pomagalo, saj so bile štipendije razpisane za precej omejeno število profilov,« še opozarjajo. »Problematike se zavedamo že dalj časa,« so na to odgovorili na MIZŠ. »V tem smislu smo že v času zadnje krize, kljub veljavnosti Zakona za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012, ki je zamrznil zakonsko določeno izvajanje pripravništva, uspeli pridobiti evropska kohezijska sredstva in z njimi, v okviru projektnih aktivnosti, zagotavljali dostopnost do uvajalnega obdobja. V tem obdobju smo sprejeli tudi nekatere ukrepe, s katerimi smo omogočili hitrejši dostop do strokovnega izpita in s tem hitrejše doseganje poklicne kvalifikacije na področju vzgoje in izobraževanja.«
Nova pripravniška mesta po 10 letih
»Naj poudarimo, da je MIZŠ ravno letos, po desetih letih, ponovno razpisalo klasična pripravniška mesta za šolsko leto 2022/2023 s sklenjenim delovnim razmerjem na področju vzgoje in izobraževanja. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh ministrstva v juniju 2022. Hkrati že ves čas krepimo sistem študijskih programov za izpopolnjevanje, ki zagotavljajo alternativno pot do učiteljskega poklica ali širitev poklicne kvalifikacije že obstoječih kadrov. Za te programe ministrstvo vsako leto zagotavlja sofinanciranje strokovnim delavcem. Prav tako si s predpisi, ki določajo regulacijo poklica, prizadevamo k širitvi izobrazbenih pogojev in s tem k večji zaposljivosti diplomantov na področju vzgoje in izobraževanja ob hkratnem zagotavljanju nespremenjene kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Ravno v letošnjem letu smo sprejeli oz. posodobili 15 podzakonskih aktov, ki urejajo izobrazbene pogoje strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja.« Pisci pisma še pravijo, da so res poskušali z ponovno uvedbo pedagoških štipendij, a le za omejeno število profilov. Na ministrstvu o tem povedo: »Z namenom večje skrbi za načrtovanje ustreznih kadrov v vzgoji in izobraževanju ter zaradi predvidenega pomanjkanja tovrstnih kadrov, pa je MIZŠ v letošnjem letu pristopilo tudi k aktivnostim za vzpostavitev štipendiranja na pedagoških študijskih programih. Tako je bil pripravljen nov pravilnik o štipendiranju, marca 2022 pa je bil v Uradnem listu RS in na spletni strani ministrstva objavljen Javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov s področja naravoslovja in tehnike v študijskem letu 2022/2023.«
