Kot je znano, so se »lenarške« občine: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica v Slovenskih goricah, leta 2019 dogovorile, da za pitno vodo ponovno plačujejo enotno ceno, medtem ko cena omrežnine ostaja različna od občine do občine.
Del stroškov naj pokrije tržna dejavnost
Kot edini razlog povišanja vodarine je direktor Mariborskega vodovoda Miran Jug navedel rast cene električne energije, ki jo podjetju zagotavlja Energija Plus, pri kateri se je cena megavatne ure z 49,30, ki je veljala do konca maja, povišala na 271,10 evra, torej za kar 553,53 odstotka.
Tudi tokrat so se združile in nemudoma na pogovor poklicale direktorja Mariborskega vodovoda Mirana Juga, da jim pojasni razloge za tolikšno podražitev vode. Kot edini razlog je navedel rast cene električne energije, ki jo podjetju zagotavlja Energija Plus, pri kateri se je cena megavatne ure z 49,30, ki je veljala do konca maja, povišala na 271,10 evra, torej za kar 553,53 odstotka. Župani so za komunikacijo z izvajalcem oskrbe s pitno vodo pooblastili lenarškega župana Janeza Krambergerja, od Mariborskega vodovoda pa zahtevali podrobnejša pojasnila.
»Dejstvo je, da je bil lanski dobiček iz javne službe na zavidljivi ravni, znašal je 476.541 evrov, dobiček iz tržne dejavnosti pa 442.989 evrov. Ker gre za izjemne in nepredvidene dogodke, saj na energetsko draginjo ne moremo vplivati, bi bilo po našem mnenju korektno, da se za leto 2022 načrtovani dobiček iz javne službe in tržne dejavnosti porabi za delno kritje stroška električne energije. Zato smo predlagali, da bi načrtovano povišanje cene vodarine nekoliko zmanjšali,« razlaga Kramberger.
Za družino v povprečju 2,50 evra več
»Zahtevali smo cene vode za primerljiva območja, ponovno pa tudi podatke o posledicah prehoda Mariborskega vodovoda pod okrilje Javnega holdinga Maribor, saj predstavlja pomembno postavko, ki vpliva predvsem na ceno vodarine.« Zato so slovenjegoriški župani elaborat ocenili kot premalo jasen in netransparenten, saj v njem med drugim ni pojasnjeno, kako so pripravljavci sploh prišli do navedenih številk.
Oskrba s pitno vodo je kot edina javna služba omenjena tudi v ustavi, ki določa, da se mora ta služba izvajati neprofitno. »Sklenili smo, da bomo vztrajali pri dejstvu, da se cena vode dvigne zgolj za dvig cene elektrike, pri tem pa znova pozvali vodstvo Mariborskega vodovoda k premisleku, ali je res treba v teh kriznih časih ustvarjati dobičke iz naslova javnih služb, ali jih raje usmeriti v nižanje vodarine.«
Izhajajoč iz povprečne cene vodarine leta 2021 v sistemu Mariborskega vodovoda in povečanih stroškov zaradi dviga cene električne energije, so prišli do predloga cene vode v letu 2022, in sicer 1,035 evra za kubični meter, kar pomeni povišanje za 22,64, ne pa za prvotno predlaganih 37,48 odstotka. Čeprav se v podjetju z argumenti in izračuni občin UE Lenart niso strinjali, so te na občinskih svetih sprejele predlagano povišanje, ki za štiričlansko družino, ki na mesec porabi 12 kubičnih metrov vode, pomeni približno za 2,50 evra višji znesek na položnici.
Opozarjanje na neracionalno poslovanje
Za nesoglasja med slovenjegoriškimi občinami in Mariborskim vodovodom bi lahko rekli, da so že dobila brado, saj se vlečejo zadnjih nekaj let. Leta 2019 v Lenartu niso hoteli povišati predlaganih cen vode, saj so menili, da predlog ni bil nikdar ustrezno utemeljen, še več, Mariborski vodovod so ves čas opozarjali, da mora prilagoditi poslovanje obstoječemu stanju, saj občine niso več pripravljene kriti vseh neracionalnosti, ki naj bi se takrat dogajale v podjetju. Mariborski vodovod je namreč dolga leta približno 40 odstotkov vseh prihodkov, letno je šlo za štiri do devet milijonov evrov, pridobival na trgu prek tržne dejavnosti, iz prihodkov katere se je delno financirala tudi javna služba. Ta dejavnost je leta 2019 skoraj zamrla, zato tudi tovrstnih prihodkov ni bilo več, število zaposlenih pa se je kljub temu celo povečalo. Lenarško vodstvo je zato takrat odločno nasprotovalo predlogom o višjih cenah vode, s katerimi bi občine plačevale za napake vodenja izvajalca javne oskrbe s pitno vodo.
