Ukrepajte, preden bo prepozno

Podlubniki napadajo slovenska drevesa, bodite pozorni na črvino. Kje je škoda največja?

S.R.
8. 8. 2022, 12.51
Deli članek:

Največ poškodovanih dreves, ki so jih napadli podlubniki, po navedbah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) trenutno beležijo v smrekovih gozdovnih na območjih Črne na Koroškem, Gorenjske, Kočevja in Zgornje Savinjske doline.

Bobo
Drevesa, ki jih je napadel podlubnik.

Iz ZGS so namreč opozorili, da se je število s smrekovimi podlubniki napadenih dreves v drugi polovici julija močno povečalo, zaradi »izredno toplega in sušnega vremena v avgustu in v nadaljevanju leta« pa gre pričakovati, da se bo število poškodb povečalo tudi v drugih delih Slovenije. Lastnike gozdov tako pozivajo, naj gozdove redno pregledujejo, pri čemer naj, če napad podlubnikov opazijo, nemudoma začnejo s sanacijo. O tem morajo obvestiti tudi revirnega gozdarja. »Škodo zaradi podlubnikov je namreč možno omejiti le s pravočasnim odkrivanjem napadenih dreves in sanitarnim posekom ter izvozom lesa iz gozda, preden se razvije nova generacija podlubnikov,« so navedli.

Pri ZGS so še izpostavili, da so smrekova drevesa zaradi dolgotrajnega obdobja toplega in sušnega vremena postala manj odporna. To zlasti velja za tista drevesa, ki rastejo na sušnih in soncu bolj izpostavljenih legah. Podlubnikom visoke temperature godijo, zato se je njihovo število povečalo, sočasno pa se povečuje tudi število poškodovanih dreves.

Bobo
Drevesa, ki jih je napadel podlubnik.

Na kaj paziti?

Po navedbah ZGS je prvi vidni znak napada »črvina, ki se nabira za luskami skorje ter na pajčevinah in rastju okoli drevesa.« Eden od znakov, da so drevo napadli podlubniki, je tudi odpadanje zelenih iglic in »odpadanje skorje pri še zeleni krošnji.« S sečnjo je treba začeti nemudoma, saj se bodo ta drevesa zagotovo posušila. S čim prejšnjim posekom napadenih in robnih dreves je možno preprečiti širjenje žarišča podlubnikov in zmanjšati škodo.

Kot so še pojasnili pri ZGS, je količina za posek določenih dreves sicer podobna tisti v enakem obdobju lani, a da je stanje zaradi vremenskih razmer letos bolj zaskrbljujoče. Ogrožene gozdove sicer nadzorujejo in lastnikom gozdov posek odrejajo tudi z odločbami. Tako je bilo letos do konca julija zaradi podlubnikov za posek določenih 140.000 kubičnih metrov iglavcev, skoraj polovica v juliju. V prid pravočasnemu poseku govori tudi dejstvo, da se s tem ohranja tudi vrednost lesa. Saj se pri napadenih drevesih, če so pravočasno posekana, obdeljena ali predelana, »vrednost lesa bistveno ne zmanjša. Če pa s posekom odlašamo, se les napadenih dreves obarva modrikasto, kar je posledica okužbe z glivami. Obarvanje zniža prodajno vrednost lesa. Če lastnik gozda s posekom čaka do odpadanja lubja in pokanja lesa, pa je tak les lahko razvrednoten do cene celuloznega lesa.«