"Ponujam zaposlitev za nedoločen čas. Ne prosim jih, da odprejo s.p., kakor to od svoje ekipe zahtevajo nekateri moji kolegi. Plačam 1.000 evrov neto za strežbo, s tem, da bi imeli vikende in praznike proste. Meni se to ne zdi slaba plača. Ampak očitno to za slovensko mladež ni dovolj dobro," je nejevoljen povedal.
"Ko kandidati pridejo na razgovor, gre vse lepo in prav, dokler ne pridemo do plače. Zadnjič mi je nekdo zabrusil nazaj, češ da sem povsem nerealen, če pričakujem, da bo nekdo stregel v moji gostilni za tak denar. Jaz že ne bom delal za 1.000 evrov, mi je zabrusil nazaj."
Nadalje razlaga, da ga je nekdo od potencialnih natakarjev, ki je pršel na razgovor, soočili s plačam v Avstriji. "Rekel mi je, da lahko takoj podpiše pogodbo z mano, če mu dam 2.000 evrov neto plače, kolikor da so za enako delo plačani Avstrijci," se spominja napetih trenutkov na razgovoru, ki so ga ujezili.
Pakistanec za šankom
Ker je v zagati s kadrom marsikateri slovenski gostinec, so ti začeli delovno silo uvažati iz tujine. Problem te prakse je, da gre za pretežno nešolan kader, ki ga je nemogoče hitro usposobiti. Tukaj pa so še jezikovne ovire in seveda kup birokratskih težav, preden uspejo delavca pripeljati v Slovenijo.
Ko omenjamo tujino, mislimo na sile, ki prihajajo izven EU, iz bolj oddaljenih držav, saj v državah nekdanje Jugoslavije takega kadra skoraj ni več na razpolago. Prihajajo celo iz držav, kot je Pakistan. Ob tem dejstvu torej ne bodite presenečeni, če vas bodo naslednjič v slovenski gostilni nagovorili v angleščini.