Novice Svet24

Za poslanci državnega zbora so prvi trije meseci novega parlamentarnega mandata, ki se je po aprilskih parlamentarnih volitvah začel 13. maja. Analiza podatkov, ki smo jih zbrali s pomočjo orodja Parlameter, je pokazala, da se štirje predstavniki ljudstva v hramu demokracije v tem mandatu sploh še niso oglasili. Med njimi so trije novinci iz vrst Gibanja Svoboda, Alma Intihar, Andreja Rajbenšu in Dejan Zavec, ter prvak SDS Janez Janša. Analizirani podatki kažejo, da je bil Janša, ki v parlamentarni dvorani v aktualnem sklicu parlamenta ni izrekel še niti besede, precej odsoten na glasovanjih, zlasti maja, ko je še vodil vlado, ki je opravljala tekoče posle, pa tudi junija, ko je posle že predal novemu premierju Robertu Golobu. Svojo statistiko prisotnosti je pred parlamentarnimi počitnicami nekoliko popravil, kljub svoji molčečnosti pa Janša, ki je na čelu SDS že skoraj tri desetletja, v državnem zboru ničesar ne prepušča naključju.

Ko gre za prisotnost na glasovanjih, je koalicijski trojček Gibanje Svoboda, SD in Levica bolj discipliniran od desne opozicije. To ni nič nenavadnega, saj so koalicijske stranke tiste, ki morajo v državnem zboru zagotoviti zadostno večino za sprejem zakonov. Poslanci SD in Levice so bili prisotni pri 98 odstotkih glasovanj, poslanci Gibanja Svoboda pa pri 97 odstotkih.

Glavne zvočnike največje opozicijske stranke glede na podatke Parlametra predstavljajo Alenka Jeraj, Jelka Godec, Andrej Hoivik, Zvonko Černač, Žan Mahnič, Branko Grims in Danijel Krivec. Jerajeva in Grims sta se oglašala predvsem glede novele zakona o RTV Slovenija, Godčeva je kot vodja poslanske skupine ostro nastopila proti spremembam zakona o vladi, Krivec pa je po številu govorov na sejo izpostavljen, ker kot podpredsednik parlamenta vodi seje državnega zbora. Za presenečenje je poskrbel Hoivik, ki je bil na aprilskih volitvah prvič izvoljen v državni zbor, a je do zdaj med vsemi poslanci izgovoril največ besed (62.670). S tem je prehitel poslanca Levice Miho Kordiša (57.918), ki je imel primat v številu izrečenih besed v prejšnjem sklicu parlamenta, na tretjem in četrtem mestu pa sta omenjena Alenka Jeraj (44.873) in Branko Grims (39.268). SDS je do zdaj trikrat vodila vlado, večji del svojega obstoja pa je preživela v opoziciji, zaradi česar so pri Janši vešči in vajeni opozicijske drže, pa tudi najrazličnejših blokad parlamentarnega postopka in pritiskov na vsakokratno vladajočo koalicijo, kar so v aktualnem mandatu že dokazali z referendumskimi pobudami.

Na glasovanjih največkrat manjkal Tonin

V največji opozicijski stranki bodo septembra začeli zbirati potrebnih 40 tisoč podpisov za referenduma o zakonu o vladi in noveli zakona o RTV Slovenija. Poleg tega so poslanci SDS do zdaj vložili že 67 poslanskih vprašanj in pobud, največ oziroma 17 jih je prispevala Eva Irgl. Za primerjavo, v opozicijski NSi, ki je na začetku mandata do Golobove vlade še dokaj prizanesljiva, so do zdaj premogli zgolj tri poslanska vprašanja in pobude. Podobno kot Janša je v prvih treh mesecih mandata na glasovanjih pogosto manjkal tudi prvak NSi Matej Tonin. Prav slednji je bil med vsemi poslanci največkrat odsoten pri odločanjih, manjkal je ves julij, skupaj pa je izpustil 69 odstotkov glasovanj. S tem je prehitel poslanca SDS Zorana Mojškerca in Janeza Janšo, ki sta izpustila 64 in 61 odstotkov odločanj.

Ko gre za prisotnost na glasovanjih, je koalicijski trojček Gibanje Svoboda, SD in Levica bolj discipliniran od desne opozicije. To ni nič nenavadnega, saj so koalicijske stranke tiste, ki morajo v državnem zboru zagotoviti zadostno večino za sprejem zakonov. Poslanci SD in Levice so bili prisotni pri 98 odstotkih glasovanj, poslanci Gibanja Svoboda pa pri 97 odstotkih. V koaliciji so med najbolj izpostavljenimi poslankami in poslanci tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda) ter obe podpredsednici parlamenta Meira Hot (SD) in Nataša Sukič (Levica), ki kot predsedujoče vodijo seje državnega zbora in zaradi tega beležijo več govorov od svojih kolegov. V parlamentu so se do zdaj veliko oglašale tudi poslanke Gibanja Svoboda Tamara Vonta, Tereza Novak, Tamara Kozlovič, Lena Grgurevič in Janja Sluga.

Več neenotnosti znotraj vladnih strank

Primož Lavre

Poslanci SDS in NSi si na drugi strani lahko privoščijo večjo odsotnost pri glasovanjih, prvi so bili prisotni na 77 odstotkih odločanj, drugi pa na 68, poslanca narodnih skupnosti Felice Žiža in Ferenc Horvath, ki v nasprotju s prejšnjim parlamentarnim mandatom ne predstavljata več jezička na tehtnici med koalicijo in opozicijo pri potrjevanju pomembnih zakonov, pa sta bila prisotna pri 60 odstotkih glasovanj. Glede na podatke Parlametra so poslanci SDS in NSi glasovali bolj neenotno od poslancev koalicije, vendar pa razlog za to niso različni pogledi ali razhajanja, temveč zgolj večja odsotnost opozicijskih poslancev v primerjavi z njihovimi kolegi iz koalicije. Tako v opozicijskih kot tudi v koalicijskih poslanskih skupinah je bilo do zdaj dejansko malo neenotnosti, svobodna volja in »uporništvo« pa sta se pokazala v koalicijskih strankah. Miha Kordiš je na primer glasoval proti zakonu o interventnih ukrepih v zdravstvu, preostali poslanci Levice pa so se vzdržali. Pri glasovanju o zakonu se je vzdržala tudi Meira Hot, njeni poslanski kolegi so zakon podprli. Prav Hotova je bila poleg Damijana Zrima in Bojane Muršič med tistimi poslanci SD, ki zaradi skrajšanega postopka niso prispevali svojih podpisov pod novelo zakona o nalezljivih boleznih. Trojica se je pozneje na glasovanju vzdržala, preostali prisotni poslanci SD so glasovali za.

V razpravi o RTVS večkrat omenjali Kmetiča in Pirc Musarjevo

Parlameter beleži tudi besedišče poslancev. Zadnjo sejo pred parlamentarnimi počitnicami, na kateri so poslanci po vetu državnih svetnikov vnovič glasovali o noveli zakona o RTV Slovenija in zakonu proti škodljivim ukrepom oblasti, so najbolj zaznamovale besede veto, RTV, omnibus, zakon, tožilec, škodljiv, policija, zmanjšanje, javen in poseg. Na seji, na kateri so poslanci prvič glasovali o noveli zakona o RTVS, so med drugim največkrat izrekli besede novinar, televizija, protiustavnost, gledalec in Kmetič. Slednja se navezuje na člana Programskega sveta RTVS Slavka Kmetiča, ki ga je v razpravi omenilo več poslancev iz vrst koalicije. Ko gre za posamezne poslanske skupine, so poslanci SDS med drugim pogosto uporabili tudi besedi levičar in Pirc. O levičarjih rad razpravlja Branko Grims, izjave nesojene generalne direktorice RTVS Nataše Pirc Musar pa je citirala zlasti Alenka Jeraj.