Človek proti naravi

FOTO: Zamislimo se nad žalostnimi prizori iz Posočja

P.K.
26. 7. 2022, 19.13
Posodobljeno: 26. 7. 2022, 19.46
Deli članek:

Povprečne svetovne temperature se od industrijske revolucije naprej nenehno zvišujejo. Prejšnje desetletje (2011 - 2020) je bilo najtoplejše od začetka meritev, od 20 najtoplejših let v zgodovini pa se jih je kar 19 zvrstilo po letu 2000.

Facebook
Nadiža nima vode. Tudi življenja ne več.

Podatki evropskega programa za spremljanje spreminjanja podnebja Copernicus Climate Change Service kažejo, da je bilo leto 2020 tudi najtoplejše leto v evropski zgodovini, kaže pa, da bo letošnje postavilo nov rekord. Večina dokazov kaže, da je to posledica povečanih izpustov toplogrednih plinov zaradi človeških dejavnosti.

Povprečna svetovna temperatura je danes v primerjavi s koncem 19. stoletja višja za 0,95-1,20 stopinje Celzija. To se morda zdi malo, a močno vpliva na številne med seboj prepletene dejavnike, med drugim na ekosisteme, živali, rastline in debelino ledu. Znanstveniki predvidevajo, da bi otoplitev za 2 stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje predstavljala zgornjo mejo pred pojavom katastrofalnih dogodkov, ki lahko na zemlji povzročijo naslednje masovno izumrtje. A nismo daleč od tega...

Take suše ni bilo že desetletja

Posledice podnebnih sprememb je moč čutiti v vseh evropskih regijah, tudi pri nas. Vplivajo na zmanjševanje biotske raznolikosti, pogostejše pojave ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so na primer gozdni požari, suše in poplave ter zmanjševanje pridelkov na kmetijskih površinah. Občutimo pa jih tudi na svojem zdravju n počutju.

Profimedia
Posledice podnebnih sprememb.

Če izpostavimo samo suše, lahko po ocenah meteorologov že rečemo, da je letošnja v zahodnem delu države ena najhujših doslej in vse kaže, da bo prerasla celo v najhujšo v zadnjih 50 letih. 

Skrb vzbujajoče

Tudi vodnatost rek je povsod po državi majhna in ustaljena s trendom počasnega zmanjševanja. »Izrazito malo vodnatost za ta letni čas imajo reke na južnem in severnem Primorskem, Notranjskem ter Sava v spodnjem toku. Nizkovodno in izredno nizkovodno stanje trenutno beležimo na skoraj 70 odstotkih vodomernih postaj. Tridesetdnevno povprečje pretokov večine rek je v primerjavi z enakim obdobjem v letih 1991–2020 tako, da so razmere od konca junija in v juliju primerljive z najbolj sušnimi v zadnjih desetletjih,« so povedali na Agenciji RS za okolje.

Poglejte denimo posoško reko Nadižo, ki je praktično brez vode, zaradi česar tudi življenja v njej ne more biti. Danes do domačini na družbenih omrežjih objavili žalostne slike poginjenih rib, ki brez vode niso mogle preživeti...