Novice Svet24

Generalni direktor premogovnika Janez Rošer je povedal, da je bilo med nesrečo v jami prisotnih okrog sto petdeset zaposlenih, a ker je do stebrnega udara prišlo samo v določenem delu jame, je bilo v prvi fazi poškodovanih dvanajst rudarjev, dodatno pa so v Zdravstveni dom Velenje napotili še dva rudarska spremljevalca. Vsi so po stebrnem udaru prišli iz jame sami, utrpeli so le lažje poškodbe, predvsem udarce, nekateri imajo zvit gleženj, posamezniki pa so vdihovali tudi prah. Vsi poškodovani rudarji so menda že v domači oskrbi.

Po Rošerjevi oceni je udar vplival na jamsko infrastrukturo, že ponoči pa so pristojne službe premogovnika začele popisovati nastalo škode. Pričakuje, da bo stebrni udar vplival na obratovanje odkopa, vendar še vedno ugotavljajo, kakšen bo časovni zamik pri odkopu premoga.

Lili Pušnik/STA

Zavrnil je informacije, da je stebrni udar povzročil potres. "Udar je posledica rudarjenja, zadnji stebrni udar pa smo imeli lani, ko so bili lažje poškodovani trije rudarji. Stebrni udar se zgodi enkrat do dvakrat letno," je dejal Rošer. Po njegovih besedah se stebrnega udara ne more preprečiti, saj gre za moč narave, možno pa ga je omiliti. Do udara pa pride zaradi nakopičene energije, ki se v določenem trenutku nenadno sprosti, kar povzroči tresenje tal in dvig prahu, sila pa je lahko tako močna, da človeka, ki je v bližini, vrže ob steno ali na tla. Stebrni udar je posledica odkopavanja in nakopičenih napetosti v določenem delu rudniškega nahajališča. Sproščajo ga lastnosti premoga in lastnosti plasti med premogovim slojem. Nesistematično odkopavanje, puščanje raznih stebrov ter približevanje odkopa starim delom so med glavnimi vzroki za stebrne udare. Nagnjenost premogovega sloja in hribine k stebrnim udarom je neposredno povezana z njihovimi mehanskimi lastnostmi. Rošer je še dodal, da imajo v velenjskem premogovniku zelo dober monitoring za spremljanje razmer v jami, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v tednu.

V Premogovniku Velenje vsako nezgodo globoko obžalujejo in si s preventivnimi ukrepi, z varnostnim-tehnološkim informacijskim sistemom in z vsakodnevnim spremljanjem vseh parametrov v jami ter osveščanjem zaposlenih prizadevajo, da bi bilo rudarskih nesreč čim manj. A vseeno zaradi specifike dejavnosti, ki se odvija petsto metrov pod površjem zemlje, v jami še vedno lahko pride do dogodkov in izrednih razmer, ki se jih kljub najsodobnejši tehnologiji ne da predvideti, so navedli.