Na svetu poznamo skoraj 900 različnih vrst klopov, samo po Sloveniji pa se jih plazi 16. Znano je, da na svetu največ primerov bolezni, ki so posledica okužbe z mikrobi, povzročajo komarji, a ti v Evropi igrajo drugo violino. Z lajmsko boreliozo, ki je najbolj pogosta vektorska bolezen v Evropi, jih na stari celini prekašajo zloglasni klopi. Druga resnejša nadloga, ki jo povzročajo, je klopni meningoencefalitis. Kot pojasnjujejo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), obolevnost za obe bolezni običajno začne hitro naraščati v začetku aprila in vrh doseže v poletnih mesecih, glavna sezona pa traja vse tja do konca oktobra, a obolevnost ni omejena na to obdobje. To je deloma posledica tega, ker se ljudje v tem času v večji meri zadržujejo v gozdovih, na travnikih in vrtovih, tudi klopi pa so v tem obdobju bolj aktivni. A po navedbah Hendrika Wilkinga iz nemškega Inštituta Robert Koch k temu prispeva tudi »večja gostota klopov, ki je močno odvisna od temperatur.«
Dovzeten je vsak
Največja tegoba je zagotovo lajmska borelioza, najpogostejša bolezen na svetu, ki jo prenašajo klopi. Glede na študijo kitajskih znanstvenikov z Inštituta za tropsko medicino v Kunmingu, ki je bila februarja letos objavljena v reviji BMJ Global Health, ima približno eden od sedmih ljudi na svetu v krvi prisotna protitelesa na to okužbo, kar pomeni, da so se z bakterijo Borrelia burgdorferi v življenju okužili najmanj enkrat. Bolezen je sicer ime dobila po kraju Lyme v ameriški zvezni državi Connecticut, kjer so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja beležili posebej veliko število primerov vnetij sklepov, do katerega je prišlo po ugrizu klopa. Po navedbah Wilkinga sicer še ni najbolj jasno, kako bodo na populacijo klopov vplivale podnebne spremembe. Ena največjih groženj klopom je sicer dehidracija. Podatki kitajskih znanstvenikov sicer kažejo, da se število primerov lajmske borelioze po svetu povečuje. Za razvoj bolezni je po navedbah NIJZ dovzeten vsak, ki je izpostavljen ugrizom okuženih klopov, pri čemer predhodna okužba ne nudi zaščite pred boleznijo.
Kaj kažejo letošnji podatki?
Kar zadeva lajmsko boreliozo, smo v Sloveniji do 21. julija letos zabeležili 2131 prijav obolenja, kažejo podatki NIJZ. Okužilo se je 1149 žensk in 982 moških, najvišja stopnja obolevnosti pa je bila v goriški statistični regiji (313,6 primera na 100.000 prebivalcev). Sledita Gorenjska (186,1 primera na 100.000 prebivalcev) in Koroška (137,5 primera na 100.000 prebivalcev). Največ primerov obolenja so sicer zabeležili v starostnih skupna 1 do 4 leta (149,2 primera na 100.000 prebivalcev), 55 do 74 let (približno 150 primerov na 100.000 prebivalcev).
Slovenija spada tudi med države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom, ki je virusna bolezen osrednjega živčevja in se prenaša z ugrizom okuženega klopa. »Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost,« so pojasnili pri NIJZ, kjer so dodali, da je bolezen v redkih primerih, pri približno 1 do 2 odstotkov odraslih bolnikov, tudi smrtna. Do 21. julija letos so zabeležili 50 prijav obolenja, 18 pri ženskah in in 32 pri moških. Najvišjo stopnjo obolevnosti sicer beležijo na Koroškem (8,5 primera na 100.000 prebivalcev). Sledijo Primorsko-notranjska (7,5 primera na 100.000 prebivalcev) in Zasavje (3,5 primera na 100.000 prebivalcev). Največ primerov so zabeležili v starostnih skupinah 25 do 34 let (3,7 primera na 100.000 prebivalcev), 45 do 54 let (3,3 primera na 100.000 prebivalcev) in 65 do 74 let (4,4 primera na 100.000 prebivalcev).
Pri NIJZ so še opozorili, da so incidenčne stopnje v nekaterih regijah sicer višje kot drugod, a je pri tem treba upoštevati, da je lahko posameznik iz ene regije na okuženega klopa naletel v drugi regiji in se okužil. Kot je sicer za tekočo izdajo revije Jana navedla podpredsednica Društva bolnikov z boreliozo Majda Kralj, v primeru borelioze »Slovenija velja za eno najboljo endemičnih območij na svetu.« Hkrati je pojasnila, da naj bi bil z borelijo okužen »vsak drugi klop,« kar je »tudi do stokrat več kot z virusnim klopnim meningoencefalitisom.«
Kraljeva je za revijo Jana pojasnila še, da se sevi borelije, ki jih je bilo do danes potrjenih več kot 30, v Evropi in na drugih celinah nekoliko razlikujejo. »Avstrija ima podobne seve kot Slovenija in podobna je tudi pojavnost borelioze. Iz pojavnosti borelioze na avstrijskem Koroškem lahko zaključimo, da je v Sloveniji lahko tudi do trikrat več okuženih, kot so uradni prijavljeni podatki. To je lahko do 20.000 bolnikov na leto.«
Ne skačejo z drevja
Če se virus klopnega meningoencefalitisa nahaja v žlezah slinavkah posameznega klopa in je posledično okužba možna že v nekaj minutah po vbodu, mora klop za prenos bakterije Borrelia burgdorferi, ki se nastani v njihovem trebuhu, gostitelju, da pride do okužbe, kri sesati nekaj ur. Po ocenah Inštituta Robert Koch je verjetnost prenosa okužbe v primeru, če klopa odstranimo v 12 urah po ugrizu, znatno nižja.
V nasprotju s prepričanjem mnogih, osemnožni pajkovci iz nadreda zajedavskih pršic, torej klopi, ne padajo z dreves, še manj z njih skačejo. Najraje ždijo na travnih bilkah, v grmičevju ali na odmrlih drevesih. Ko se mimo sprehodi človek ali žival, se klop potencialnega gostitelja ob stiku oprime. Večina klopov čaka na višini manj kot en meter, pogosto zgolj 10 do 50 centimetrov nad tlemi. Ko se znajde na naključni žrtvi, rad zagrize zlasti v predele pod pazduhami, za kolenom ter na območju genitaljih, komolčnih jam in popka. Če se ga ne odstrani, lahk žrtvi kri sesa tudi več kot en teden ter se poredi na 200-kratnik svoje prvotne teže. Človek še zdaleč ni njegov edini gostitelj, navadni oziroma gozdni klop denimo rad zgrize tudi v glodavce, ježe in druge manjše sesalce, ptiče, plazilce, jelenjad ter seveda pse in mačke.
