Novice Svet24

Po oceni vlade mag. Jurij Groznik ni skrbel za uresničevanje ciljev in poslanstva državnega odvetništva, je po seji dejala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in napovedala nov razpis za Groznikovega naslednika.  Grozniku sicer šestletni mandat poteče 27. septembra. Če se ponovljeni razpisni postopek ne bo zaključil z imenovanjem, bo vodenje državnega odvetništva začasno prevzela namestnica generalnega državnega odvetnika.

Kontroverzni Groznik ne bo več na čelu državnega odvetništva

Po pojasnilih ministrice, je predlog za imenovanje Groznika za nov mandat na čelu državnega odvetništva podedovala od svojega predhodnika Marjana Dikaučiča, ki je oktobra lani objavil razpis za omenjeno funkcijo. Nanj so se prijavili štirje kandidati, izmed katerih je Dikaučič kot najprimernejšega kandidata izbral prav Groznika, vendar po do izteka mandata prejšnje vlade ni prišlo do imenovanja. Ob tem zakon o državnem odvetništvu ministru ne omogoča razveljavitve razpisnega postopka ali samostojnega odločanja glede izbire kandidata.

Po oceni vlade Groznik kljub strokovni usposobljenosti in ustreznosti v svojem dosedanjem mandatu ni dosledno skrbel za uresničevanje poslanstva, ciljev in načel delovanja državnega odvetništva, ki mora ob uresničevanju premoženjskih in drugih interesov države primarno spoštovati in krepiti tudi temeljne postulate pravne države. Prav tako je generalni državni odvetnik odgovoren za zakonitost dela državnega odvetništva, delovati mora v skladu z ustavo in zakoni ter med drugimi vrednotami varovati tudi ustavne interese, vključno s krepitvijo pravne države in zaščito človekovih pravic, javni interes in ugled države ter državnega odvetništva, je nanizala ministrica.

Facebook

Ob tem je Švarc Pipan spomnila, da je bilo državno odvetništvo v času vlade Janeza Janše deležno pritiskov v zvezi z vlaganjem tožb zoper protestnike proti nekdanji vladi. "Prejšnja vlada Janeza Janše je kljub jasnemu, strokovno utemeljenemu opozorilu državne odvetnice, ki je vodila posamične zadeve, v katerih so bile kasneje vložene tožbe, da bi bile takšne tožbe neutemeljene, nezakonite in bi pomenile nedopusten poseg v ustavno in mednarodnopravno varovano pravico do javnega zbiranja, izdala navodilo, da se tožbe vloži," je poudarila.

Po njenih besedah se v vladi zavedajo, da je navodilo vlade za državnega odvetnika formalno pravno zavezujoče, vendar pa hkrati menijo tudi, da bi morali v tovrstnih situacijah prevladati višji in širši interesi krepitve pravne države, spoštovanja ustave, javnega interesa kot tudi ugleda države.

Švarc Pipan je opozorila tudi na pomanjkljivost zakonodaje, in sicer v delu, ki se nanaša na vlaganje ali umikanje tožb. V njej ministrica pogreša varovalke, ki bi "državnemu odvetniku ali odvetnici v posameznem primeru evidentno neutemeljenega ali nezakonitega ali protiustavnega navodila s strani zastopanega subjekta ali vlade omogočali bodisi ugovor vesti ali pa mu omogočali, da v takem primeru pač ne sledi danemu navodilu," je poudarila.

Tožbe zoper Jenulla in protestnike so bile umaknjene

Kot je znano, kritiki Grozniku pripisujejo odgovornost za več tožb, s katerimi je skušala vlada Janeza Janše od protestnikov izterjati stroške policijskega varovanja neprijavljenih shodov. Protestnika Jašo Jenulla je državno odvetništvo bremenilo organizacije protesta 19. junija 2020, ko so protestniki pred DZ brali ustavo. Jenull je prejel položnico za 34.000 evrov, s katero so nanj skušali prevaliti stroške policijskega varovanja protesta.

Notranje ministrstvo je sicer soglasje za tožbe umaknilo kmalu po tistem, ko je posle prevzela ministrica Tatjana Bobnar. Temu je sledil tudi umik tožb s strani državnega odvetništva. Groznik je včeraj po sestanku s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič povedal, da je državno odvetništvo svoji stranki, torej državi, že pred tem jasno predstavilo, da so takšne tožbe noviteta, zato tudi ni bilo mogoče predvideti, kako bo o njih odločilo sodišče. Tožbe je državno odvetništvo po njegovih besedah moralo vlagati po zakonu.