Zaradi vse dražje hrane in energentov bodo morali starši jeseni v večini šol za šolsko malico in kosilo svojih otrok odšteti nekoliko več. Nova cena malice za šolarje in dijake bo določena 1. septembra, so potrdili na ministrstvu za izobraževanje, ki določa ceno malic. Kolikšen bo dvig – trenutno malica v osnovnih šolah stane 90 centov in v srednjih šolah 2,73 evra –, ministrstvo še ni hotelo razkriti. Drugače je s kosili, ki veljajo za tržno dejavnost in se zato cene po šolah razlikujejo.
Nekatere šole ceno kosil dvignile dvakrat
V nekaterih šolah so ceno kosil že dvignili. V Osnovni šoli Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, ki jo vodi Gregor Pečan, tudi predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnih šol, se je povišala za deset odstotkov. »Glede na ceno kosila v slovenskih šolah smo v zlati sredini. Po anketi, ki smo jo izvedli v združenju, so nekatere šole ceno kosil od septembra lani dvignile že dvakrat. Ob naraščajočih cenah vseh dobrin česa drugega tudi ni pričakovati,« pravi Pečan.
V mariborskih osnovnih šolah se za ta korak še niso odločili, odločitev o podražitvi bodo sprejeli septembra. »Takrat bomo opravili kalkulacijo cen. Pričakujem, da bo večina mariborskih šol kosila podražila oktobra,« je dejala vodja mariborskih osnovnošolskih ravnateljev in ravnateljica OŠ Rada Robiča Limbuš Mojca Kirbiš. Pravi, da si dobavitelji močno prizadevajo za dvig cen: »Vsak bi rad ceno povišal za 20 do 30 odstotkov, zato bomo prisiljeni dvigniti cene tudi mi, čeprav se zelo trudimo, da bi tu ugodili staršem.«
Mariborskim šolam pomaga tudi občina, saj subvencionira materialne stroške, torej elektriko in plin, ter stroške dela tistih zaposlenih v kuhinji, ki pripravljajo kosila, medtem ko država vsem šolam povrne stroške dela za zaposlenega, ki pripravlja malice.
Tudi v Murski Soboti občina šolam pokrije 0,8 deleža delovnega mesta kuharja, pove ravnateljica Osnovne šole Murska Sobota II Suzana Fartelj. Pravi, da bodo murskosoboške šole o morebitnih jesenskih poenotenih podražitvah odločale v prihodnjih tednih. V tem šolskem letu je bila v Murski Soboti cena kosila za osnovnošolce med 2,45 in 2,75 evra. Učenci iz socialno šibkejših družin imajo po vsej državi prehrano subvencionirano, nekateri zgolj malico, drugi tudi kosilo.
»Ne moremo kuhati le enolončnic«
»Zaradi rasti cen hrane so nam z ministrstva pred časom že svetovali, naj prilagodimo jedilnike, a ne moremo jim kuhati samo enolončnic,« pojasni Suzana Fartelj in doda, da se bodo še naprej trudili, da bi imeli učenci čim bolj pestro in zdravo prehrano, k čemur so šole tudi zavezane.
Občine šolam pomagajo na različne načine, zato se jim izdatki iz leta v leto povečujejo, a vse ne subvencionirajo prehrane, saj je to odvisno tudi od občinskih proračunskih zmožnosti.
Največ izdatkov za subvencioniranje prehrane za otroke imajo občine Ajdovščina, Metlika in Rogaška Slatina. Tudi zato v Skupnosti občin Slovenije pravijo, da bi podprli vsako korekcijo višine cenzusa za državno subvencijo. Upajo tudi, da bo nova vlada o tem razpravljala v delovni skupini za blažitev draginje, morda v obliki fonda sredstev za šolsko prehrano. Pečan dodaja, da bi bilo dobro, če bi država na sistemski ravni poskrbela za skupne, organizirane razpise za dobavo prehrane, saj bi tako zavodom prihranili ogromna sredstva.
Omenil je še možnost državne regulacije cen šolske prehrane, nekateri drugi ravnatelji pa si želijo tudi, da bi država tako, kot plača stroške zaposlenega, ki razdeljuje malico, plačala tudi druge zaposlene v kuhinji. »Kakršnakoli pomoč bi bila dobrodošla,« pravi Sebastjan Kukovec, ravnatelj OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje, ki upa, da jim cen kosil ne bo treba dvigovati. Končna skupna odločitev velenjskih šol bo znana avgusta.
Furs: tretjina za nakup knjig, delovnih zvezkov in učbenikov
Že zdaj pa se starši, ki nakupujejo šolske potrebščine za prihodnje šolsko leto, v knjigarnah soočajo s podražitvami delovnih zvezkov – izjema so starši učencev prve triade, ki delovne zvezke dobijo brezplačno. »Delovni zvezki, ki smo jih potrdili, so se podražili v povprečju za deset odstotkov,« pove Kirbiševa. Suzana Fartelj in Sebastjan Kukovec pa dodata, da so se podražili od enega do štiri evre, odvisno od tega, za koliko so cene dvignili založniki. Vsi sogovorniki si sicer prizadevajo, da bi starše obremenjevali čim manj, zato so šole zelo racionalne pri izbiri delovnih zvezkov.
Slednje je bilo tako kot učbenike (ki si jih sicer večina učencev izposoja iz šolskih učbeniških skladov) do konca junija še mogoče kupiti z unovčitvijo bonov 21.
