Včeraj objavljenim priporočilom Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki Slovenijo poziva k izvedbi strukturnih reform, dodatni obremenitvi nepremičnin in razbremenitvi plač, je hitro prikimal tudi finančni minister Klemen Boštjančič, ki je napovedal obsežno davčno reformo. Ob njegovih napovedih, ki so sicer med drugim ciljale na povečanje obdavčitve potrošnje in premoženja ter so načeloma uperjene proti tistim z večjim premoženjem, pa so se zatresle hlače tudi delu prekarne delovne sile, ki je soočen z nestabilnimi delovnimi razmerami in prihodki. Gre za normirance, ki so vse pogosteje v zobeh tistega dela finančno pismene javnosti, ki robanti nad domnevno preveliko obdavčitev zaposlenih.
Kaj točno bo z vidika normiranega s.p. obsegala načrtovana davčna reforma, ki bi lahko bila za razpravo v koaliciji pripravljena že jeseni, deležniki pa bi jo na mize prejeli v začetku naslednjega leta, še ni znano, saj Boštjančič temu vprašanju ni namenil veliko besed. Je pa iz njegovih navedb jasno, da status normirancev obravnava kot eno od »anomalij,« ki so »v veliki meri posledica bolj ali manj močnih lobističnih skupin« in ki jih je treba odpraviti. Pojasnil je še, da bo del sprememb zelo verjetno za sprejetje pripravljenih že letos, med njimi pa je tudi velik razkorak pri obdavčitvi dela zaposlenih in tako imenovanih normirancev. Ob tem se poraja vprašanje, čemu tako vestna primerjava normirancev z zaposlenimi oziroma zakaj se sklepa, da bodo ob morebitni ukinitvi tega statusa normiranci prešli med zaposlene, ne pa med navadne samostojne podjetnike, pri katerih pa država pobere še manj davkov kot pri normirancih.
Kaj v grobem kažejo podatki?
Kar zadeva normirance, številni opozarjajo na možne zlorabe tega statusa. Med normiranci so zagotovo tudi takšni, morda so celo številčni, a v tem primeru je morda osnovna težava v preširoki dostopnosti tega statusa, ki pa na drugi strani mnogim prekarcem omogoča preživetje. Med temi se po včerajšnjih ministrovih izjavah že širi strah, ki jim glede na obliko zaposlitve tako ni tuje stanje.
Podatki Finančne uprave Slovenije (Furs) kažejo, da je bilo konec leta 2021 pri nas prijavljenih 106.000 samostojnih podjetnikov, kar je celo največ doslej. Ob tem je imelo status normiranega s.p. 55.163 oseb. Poročilo Fursa iz leta 2021, ki se nanaša na odmerno leto 2020 pa hkrati kažejo, da so vsi samostojni podjetniki skupaj prigarali 6.885,1 milijona evrov prihodkov, ob tem pa izkašljali za slabih 116 milijonov evrov davčnih obveznosti. Stopnja obdavčitve prihodkov je bila tako 1,7-odstotna. Če pogledamo samo normirance, ki jih je več kot tako imenovanih »navadnih s.p.-jevcev,« so imeli ti skupno 1.453,3 milijona prihodkov, a so plačali kar 61,85 milijona evrov. Pri njih je stopnja obdavčitve seveda 4,2-odstotna. Kar zadeva povprečne prihodke v celotnem letu, so bili ti pri normirancih 22.000 evrov, gledano skupno pa 54.400. Kaj nam v grobem povedo te številke? Da država od »navadnih s.p.-jev,« kjer si nekateri stroške povečujejo z raznimi triki, kot je »nabijanje kilometrine do nezavesti,« pobere manj davkov kot od normirancev, načrtovan davčni udarec na normirance ali pa celo njihova morebitna ukinitev pa bi lahko pomenila tudi to, da bodo ti presedlali na »navadne s.p.-je« in se nekateri celo pridružili v goljufiji. Morda država ob tem pozablja, da je bil pred leti ravno to eden od razlogov, da se je status normiranega s.p. sploh uvedel. Kot je pronicljivo zapisal eden od uporabnikov v Facebook skupini Tudi mi smo (samo)zaposleni!: »Prekarnost bodo skenslal tako da bodo ukinli normirance. Če te boli noga si odrežeš glavo pač.«
