SDS je v preteklem tednu v parlamentarni postopek vložila podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi, po katerem bi vlado sestavljala še tri nova ministrstva, in sicer ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za podnebje in energijo. V največji opozicijski stranki takšne spremembe zakona o vladi ocenjujejo kot problematične, tudi zato ker bi dodatna ministrstva prinesla dodatne stroške. Ključna utemeljitev za pobudo za zakonodajni referendum pa je bila po njihovih navedbah "nepopisna šlamastika" vlade Roberta Goloba z naftnimi derivati.
Rok za zbiranje podpisov se bo iztekel 5. oktobra
Za razpis referenduma bodo sicer pobudniki morali v 35 dneh zbrati 40.000 podpisov. Rok se bo iztekel 5. oktobra, teči pa bo začel 1. septembra. Referendumska zakonodaja namreč določa, da če koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev, pade v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ določi rok, ki začne teči 1. septembra. Po izteku tega roka za zbiranje podpisov ima pobudnik sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ. Če je ta popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Če SDS uspe, se oblikovanje vlade utegne zamakniti
Na zakonodajnem referendumu sicer volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor, pred njegovo razglasitvijo. Državni zbor lahko razpiše zakonodajni referendum tudi, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, SDS jih ima 27. Datum za izvedbo referenduma za zdaj še ni znan, v SDS pa bi tega izvedli sočasno z jesenskimi bodisi lokalnimi bodisi predsedniškimi volitvami. Če bi pobudnikom uspelo zbrati zadostno število podpisov za razpis referenduma in bi z referendumsko pobudo uspeli, pa bi to pomenilo, da DZ v skladu z zakonodajo eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne bi smel sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Tako bi se oblikovanje vlade, kot si jo je zamislila aktualna vladajoča koalicija strank Gibanje Svoboda, SD in Levica, zamaknilo še vsaj za eno leto.
