Zajeli so približno 400 delodajalcev in ugotovili, da v panogah kovinske industrije, elektroindustrije, kovinskih materialov, komunale, gradbeništva, trgovine, kemije, živilske industrije in kmetijstva, prometu in zvezah ter energetike, kjer so preverjali stanje, z izplačili regresa ni bilo težav, so danes sporočili iz zveze.
Višina izplačanega regresa je bila skoraj pri vseh delodajalcih višja od zakonske določene. Glede na to, da imajo navedene dejavnosti tudi sklenjene kolektivne pogodbe na ravni države, ki določajo višje minimalne zneske regresa, v podjetjih pa so dodatno tekla pogajanja med sindikati in delodajalci, je bil v marsikaterem podjetju izplačan bistveno višji regres od minimalnega, ugotavljajo.
Izplačani regresi so tako znašali med 1100 do več kot 2000 evrov, praviloma so bili višji kot v zadnjih dveh letih. Zelo majhno število podjetij je del izplačila regresa v skladu z zakonsko možnostjo prenesla v jesen.
"Ker povsod nismo organizirani in podatkov tako nimamo, delavke in delavce pozivamo, da nam morebitne kršitve sporočijo, kršilce pa bomo prijavili na inšpektorat za delo," so pozvali ob tem. Regres je namreč prejemek, ki ga delavci morajo prejeti vsako leto, ne glede na dejavnost in lastništvo. Neizplačan regres je mogoče iztožiti v roku petih let od zapadlosti.
Ugotavljajo pa, da se pri regresu, poleg samega namena regresa, pogosto znesek določa tudi v povezavi s težjimi pogoji dela ali kot del nagrade za delovno uspešnost, saj je znesek najmanj obdavčen med vsemi prejemki.
"Glede na dejstvo, da inšpekcija dela vsako leto pri delodajalcih opravlja nadzore v zvezi z izplačilom regresa zaposlenim, predlagamo, da bi hkrati opravila še nadzor nad delovnim časom. Ugotavljamo namreč, da zaradi pomanjkanja delavcev obstoječi zaposleni ne morejo več na dopust, ali pa opravljajo delo preko ur, določenih z zakonom," so še dodali v ZSSS.
