Če je pred leti veljalo, da je večina slovenskih rek onesnažena in bolj ali manj neprimerna za kopanje, razen Kolpe, ki je veljala za eno najčistejših slovenskih rek, pa še topla je bila vse poletje, danes ni več tako.
Drugačen odnos družbe in države do okolja ter tudi pritisk evropskih zakonodajalcev sta naredila svoje, odpadne vode le še izjemoma kje neočiščene, mimo čistilnih naprav pronicajo v vodotoke, posledica tega pa je, da je velika večina slovenskih rek primerna za kopanje. Pravzaprav vse, v katerih Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) nadzoruje kakovost kopalnih voda, razen ene izjeme.
Najverjetneje so vzrok človeški iztrebki
Izjema je prav Kolpa v Primostku (na merilnem mestu Primostek – stopnice, to je pod stopnicami, ki na kopališču Primostek vodijo kopalce v vodo), meritev 2. junija letos je krepko presegla mejno vsebnost intestinalnih enterokokov, kar pomeni onesnaženost s fekalijami. Sumijo, da je izvor onesnaženja pri nepravilnem odvajanju komunalnih odpadnih voda oziroma s človeškimi iztrebki onesnažene vode, je v Primostku za TV Slovenija kratko pojasnila Bonia Miljavac, vodja novomeške območne enote NIJZ.
Mejna vrednost znaša 400 CFU na mililiter vode, 2. junija pa je bila izmerjena vrednost 640 CFU/ml. Ob naslednjih meritvah, 7. in 20. junija, vsebnost intestinalnih enterokokov na tem kraju sicer ni več presegla mejne vrednosti, meritvi sta bili krepko nižji (60 in 31 CFU/ml), a NIJZ na karti kopalnih voda oznake s prečrtanim kopalcem in pripisom »razvrstitev vode po kakovosti v razred slabo« kljub temu ni umaknil.
Primostek med bolj priljubljenimi kopališči na Kolpi
Primostek velja za eno najbolj priljubljenih kopališč na reki Kolpi. Ob razmahu delavskega turizma ga je sredi druge polovice prejšnjega stoletja uredilo semiško podjetje Iskra, namenjeno pa ni bilo zgolj delavcem Iskre, temveč tudi vsem drugim obiskovalcem, kar so s pridom izkoristili prebivalci dežele z druge strani Gorjancev, saj je bilo to Novomeščanom najbližje kopališče na Kolpi. Vse se je obrnilo na glavo leta 2015, ko je kopališče od Iskre kupilo podjetje Hosekra iz Slovenske Bistrice in tam postavilo tako imenovani Big berry resort, visokocenovnemu turizmu namenjeno »naselje« sedmih hišic, katerih najem je stal okoli 200 evrov na dan, preostali gostje razen izbranih petičnežev pa tam niso bili več zaželeni. A tako stanje pričakovano ni trajalo dolgo, danes sta kopališče in kamp znova odprta za vse obiskovalce, vendar gneče, kakršne smo bili tam vajeni prej, ni, k boljšemu obisku pa opozorilo NIJZ, ki tam odsvetuje kopanje, zagotovo ne prispeva.
Dolgoročnih rešitev je menda več
Pomena čistega okolja in hkrati neoporečnosti kopalnih voda se zaveda tudi župan občine Metlika Darko Zevnik: »Zanesljivega vzroka onesnaženja ne poznamo. Letos izvajajo monitoring na trinajstih krajih nad in pod Primostkom, prisotnost fekalij pa so zaznali 2. junija, ko se je Kolpa tudi nekoliko segrela. Dolgoročnih rešitev, ki bi pripomogle k boljšemu stanju reke Kolpe na tem območju, je več. Načrtujemo gradnjo kanalizacije v Primostku, imamo že urejeno projektno dokumentacijo in pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje. Čakamo le še na potrditev ministrstva za okolje in prostor. Enako velja za Klošter, medtem ko Gradac že ima kanalizacijo, v Zemlju pa manjka le še povezava na čistilno napravo. Manjše kraje, v katerih ne bomo gradili javnega kanalizacijskega omrežja, bomo reševali z gradnjo individualnih malih čistilnih naprav, ki jih bo občina sofinancirala. Vse to so projekti, ki jih pripravljamo že dlje in za katere pričakujemo, da jih bo ministrstvo glede na naše dobro dozdajšnje sodelovanje tudi odobrilo. Tako bi dolgoročno rešili težavo z onesnaženjem reke Kolpe in tudi Lahinje na tem območju, ob predpostavki, da je vir onesnaženja na slovenski strani. Obstaja tudi možnost, da onesnaženje povzroča vir na hrvaški strani. Z vsakotedenskim vzorčenjem na več krajih želimo najti vir onesnaženja, kar bo bistveno pripomoglo k reševanju težave.«
