V mestni občini Ljubljana (MOL) že od leta 2007 zmanjšujejo število parkirnih prostorov na površini v mestnem središču, medtem ko nujno potrebna parkirišča zagotavljajo v (podzemnih) garažah. Zavzemajo se namreč za to, da bi bilo v mestu parkiranje sicer omogočeno, a le tistim, ki ga zares potrebujejo, saj želijo v centru mesta zmanjšati število avtomobilov. Na občini so januarja letos tudi zvišali parkirnine, in sicer zato, da ne bi spodbujali prihodov v mestno središče z avtomobilom in bi tako zagotovili več prostih parkirnih prostorov za stanovalce, vplivali pa bi tudi na spreminjanje potovalnih navad – v smeri trajnostne mobilnosti in parkiranja na parkiriščih P+R.
»Dejstvo je, da parkirnih prostorov glede na število avtomobilov v zadnjih desetletjih primanjkuje (čeprav MOL/Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice upravlja približno 19.500 parkirnih prostorov), vendar ne moremo vsakemu stanovalcu, lastniku oziroma uporabniku avtomobila zagotoviti prostega parkirnega prostora. V tem primeru bi bila Ljubljana polna vozil, namesto kakovostnega javnega prostora in javnih zelenih površin. Tega si ne želimo. Zato poleg strožje parkirne politike izvajamo še druge poteze, ki prispevajo k temu, da se ljudem sploh ni treba voziti v center z avtomobilom, temveč lahko na cilj učinkovito pridejo peš, s kolesom ali z javnim prevozom. Poleg sistema izposoje električnih vozil je od nedavnega na voljo sistem izposoje e-koles,« so potrdili na MOL.
Tudi v Postojni se promet gosti predvsem v središču mesta. »V središču občine Postojna se promet gosti, tudi kar zadeva parkirišča, se potrebe povečujejo, in predvsem v času delovnikov je na določenih bolj frekventnih delih zaznati pomanjkanje parkirišč,« so sporočili z občine.
In medtem ko se nekatere občine s problematiko zgoščevanja prometa srečujejo redno, že vrsto let, imajo druge težave predvsem v poletnih mesecih. Na občini Bled so povedali, da pomanjkanje parkirnih prostorov opažajo predvsem v času turistične sezone. Nekaj takih težav so imeli tudi v Mariboru (spodnja postaja Pohorske vzpenjače in Lent), vendar so v zadnjih dveh letih zagotovili dodatna parkirišča pod hotelom Habakuk in hotelom Arena.
Da so s trenutnim številom parkirnih prostorov zadovoljni in da večjih težav ne zaznavajo, so sporočili le z Mestne občine Celje in Mestne občine Murska Sobota.
Povprečne cene parkirnin
Cene parkirišč so v Sloveniji od 40 centov do nekaj evrov na uro. Na vseh občinah, ki smo jih o tem povprašali, so potrdili, da so parkirnine vse leto nespremenjene in niso odvisne od sezone, najpogosteje pa ceno določa parkirna cona.
»Parkirnina v modri coni je 0,90 evra bruto in to je najvišja cena. V II. coni je cena 2,50 evra dnevno (od 6. do 15. ure, po tem času je parkiranje brezplačno),« pojasnjujejo na Mestni občini Celje, tudi v MOL pa je cena odvisna od neposredne oddaljenosti od mestnega središča: »Najvišja cenaparkiranja na parkiriščih v upravljanju MOL v prvi tarifi znaša 1,20 evra na uro, najnižja cena na parkiriščih v tretji tarifi pa se obračuna po načinu: prvi dve uri 0,60 evra in vsaka naslednja ura 0,60 evra. Na javnih površinah ob cestišču je najvišja parkirnina 1,20 evra v coni 1, najnižja pa 0,40 evrav coni 3.« Tudi v Mariboru cena parkiranja narašča sorazmerno z oddaljenostjo od mestnega središča, najvišja parkirnina znaša 1,50 evra na uro (Slomškov trg in Orožnova) in najnižja 0,50 evra – za cone na obrobju centra.
V nekoliko manjših občinah se cene parkirnin po mestu ne razlikujejo, ponekod pa je prva ura parkiranja celo brezplačna. V občini Postojna lahko tako prvo uro parkirate brezplačno (razen na parkirišču pri zdravstvenem domu, ko sta brezplačni dve uri), za vsako nadaljnjo uro je treba doplačati en evro. V občini Murska Sobota boste za uro parkiranja odšteli 0,50 evra, na priljubljenem Bledu pa od enega do dva evra.
Koliko denarja občine na leto zberejo s parkirninami
Mestne občine zgolj na račun parkirišč na leto zaslužijo lepe vsote denarja. Seveda so številke najvišje v večjih mestih in turistično priljubljenih krajih, tam so zneski tudi milijonski, v občinah, kot je Postojna, pa imajo na račun parkirnin na leto približno 4000 evrov prihodkov. V Mariboru na leto s parkirninami zaslužijo okvirno dva milijona evrov, sledi Mestna občina Celje, kjer na leto s parkirninami zberejo od 1.600.000 do 2.000.000 evrov. V nekoliko manjših občinah zneski seveda niso tako visoki, a to še ne pomeni, da so zanemarljivi. Na Bledu, kjer je obisk še posebno velik poleti, parkirnine v občinsko blagajno na leto prinesejo 500.000 evrov, a poudarjajo, da je bila ta številka leta 2020, delno zaradi epidemskih ukrepov, nekoliko nižja (330.000 evrov). Na vzhodu Slovenije, v Murski Soboti, je številka še nižja, s parkirninam so lani zbrali »le« 78.437,64 evra. Z vprašanjem o dobičku na račun parkirišč smo se obrnili tudi na MOL, a nam niso odgovorili.
Čemu občina nameni zbrani denar in kakšni so načrti
Na občinah poudarjajo, da se prihodek od parkirnin nameni predvsem za redno vzdrževanje prometnih površin in parkirnega sistema. Denar je torej namenjen popravilu parkomatov, izgradnji novih parkirišč, prenovi cest ter vzdrževanju obstoječih površin, namenjenih parkiranju avtomobilov.
Naslednja leta lahko tako v več občinah pričakujemo širitev con plačljivega parkiranja, v večjih mestih pa načrtujejo tudi gradnje novih parkirnih hiš. »Trenutno je aktualna ureditev parkirnih etaž pod osrednjo ljubljansko tržnico v okviru celovite prenove tega območja, obravnavamo tudi zasnove za novo parkirno hišo nasproti živalskega vrta. Parkirne prostore urejamo sproti ob prenovah cest in ulic, skladno z usmeritvami Celostne prometne strategije MOL,« so sporočili z ljubljanske občine. Tudi na mariborski, celjski in murskosoboški občini so potrdili, da potekajo načrti za izgradnjo parkirnih hiš. V Mariboru naj bi jo postavili pri Ljudskem vrtu, lokacija hiš v Celju in Murski Soboti pa še ni znana.
Tudi na Bledu rešujejo problematiko pomanjkanja parkirišč in načrtujejo širitve. Občina namerava naslednje leto zgraditi parkirišče pod Blejskim gradom, kjer bo lahko parkiralo 200 osebnih vozil.
