Regresek, ne pa povišanje plače

Vlada je pripravila ponudbo za najslabše plačane javne uslužbence, sindikati so ogorčeni

G.G./STA
4. 7. 2022, 17.19
Posodobljeno: 4. 7. 2022, 17.24
Deli članek:

Predstavniki vlade so se usedli s sindikati javnega sektorja. Kaj so se dogovorili?

Štajerski tednik
Med najslabše plačane javne uslužbence spadajo čistilke, hišniki, kuharji in kuharice, pa tudi pomočnice vzgojiteljic.

Namesto uskladitve vrednosti plačnih razredov je vlada na današnjih pogajanjih s sindikati javnega sektorja za javne uslužbence do 24. plačnega razreda ponudila enkratne draginjske dodatke. To pomeni, 325 evrov dodatnega regresa, cel regres bi za te plačne skupine torej znašal 1400 evrov, je po današnjih pogajanjih med vlado in sindikati javnega sektorja dejala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Z enkratnim draginjskim dodatkom želi vlada pomagati najranljivejšim skupinam. "Ob zavedanju tega, da se lahko razmere pozneje v jeseni še dodatno spremenijo, bi vlada potem ponovno ukrepala z enkratnimi intervencijami," je dodala ministrica.

Na uvodnem srečanju pred dvema tednoma so se vlada in sindikati dogovorili, da bodo takoj pristopili tudi k iskanju rešitev glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov. "V tem trenutku ocenjujemo, da to ni primerno," je odstop od te zaveze komentirala ministrica. Pojasnila je, da je zaradi nepredvidljivosti razmer, napovedane jesenske draginje in inflacije javnim uslužbencem bolje pomagati s poračunom regresa, kjer sta bruto in neto znesek enaka. "Če bi se jeseni razmere še dodatno poslabšale, bi vlada ponovno ukrepala z enkratnimi intervencijami," je pojasnila.

Z odločitvijo vlade, da je usklajevanje plačne lestvice za zdaj umaknjeno z mize, so nezadovoljni v obeh sindikalnih pogajalskih skupinah. Vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je dejal, da se na krovni ravni v pogajanjih pogovarjajo o plačilu za delo in ohranjanju realne vrednosti plačnih razredov in ne o draginjskih dodatkih. "Naše stališče je, da je treba nujno uskladiti vrednost plačnih razredov z inflacijo, morda tudi z delom produktivnosti," je dejal in poudaril, da so to usklajevanje na prvih pogajanjih določili kot prioriteto, s katero bodo zaključili do konca letošnjega septembra. "Razen, če je imela vladna stran figo v žepu," je dodal.

Ilešič Čujovičeva meni, da ne gre zgolj za kršitev pogajalskega sklepa, ampak za kršitev zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Obe sindikalni strani od vladnih pogajalcev pričakujeta, da pridobijo drugačen mandat za pogajanja, sicer bodo "primorani" v zaostrovanje sindikalnih aktivnosti.

Podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Irena Ilešič Čujovič je dejala, da s to ponudbo vlada "meša hruške in jabolka". Zagotovo živimo v časih, ko nas povišanje cen spremlja na vsakem koraku in je to treba nasloviti, meni. Dodaja, da to z enkratnim dodatkom ni možno. "Zakonska podlaga je jasna, usklajevanje plačne lestvice je tisto, do česar se moramo opredeliti, navsezadnje je to dolg prejšnjih vlad v zadnjih desetih letih," je poudarila.

Ministrica je dejala še, da lahko s pogovori o uskladitvi vrednosti plačnih razredov začnejo takoj, a šele za naslednje leto in v povezavi s sistemskimi spremembami. K usklajevanju plač z inflacijo pa vlade zakonodaja ne zavezuje, prav tako ne vedo, kakšna bo letošnja inflacija, je dejala.

Počivavšek odgovarja, da so podatki o inflaciji znani. "Povezovanje usklajevanja vrednosti plačnih razredov pa po našem prepričanju pomeni zgolj zavlačevanje in odlašanje usklajevanja v neznano prihodnost, pri čemer je treba na vprašanje ohranjanja vrednosti kupne moči odgovoriti v tem trenutku," je poudaril.