Piranska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije meni drugače in je zaradi uničenja podala prijavo inšpektorju za kulturo in medije.
»Nedopustno je, da je družina Radić odstranila arheološko najdišče Sveta Marija na Seči! Od najdišča ni ostalo več nič. Ukrepali smo na edini način, ki nam je na voljo, in sicer smo podali prijavo na inšpektorat za kulturo in medije,« o nepovratni izgubi arheološkega najdišča Sveta Marija na Seči pravi Etbin Tavčar, vodja piranske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
»Jaz sem gospodar na tem zemljišču«
Savo Radić, samostojni občinski svetnik, ki je bil izvoljen kot član stranke Slovenija za vedno, pa tudi član občinskega odbora za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, svojega dejanja ne obžaluje. »Jaz sem gospodar na tem zemljišču in to je moja last oziroma last moje žene (Jelene Radić, op. a.) že 22 let. Leta dolgo govorim arheologom, naj ta kup zaraščenih kamnov uredijo. Zdaj smo to naredili mi,« pravi. Na naše vprašanje, ali se mu torej zdi prav, da je z bagrom zravnal ostanke srednjeveške cerkvice, ki je med zidovi skrivala rimski kapitel iz drugega stoletja in je v zemljiški knjigi vpisana kot arheološka dediščina, obenem pa se je nahajala v kulturni krajini Seča, Savo Radić samozavestno odgovori: »Da, zdi se mi prav, da smo to storili.« Ostanki cerkvice so bili na kmetijskem zemljišču, ki je last Jelene Radić, in tik ob še eni kmetijski parceli, prav tako v lasti Radićeve, na kateri je družina že postavila na črno zgrajen stanovanjski objekt.
Krajani so vandalizem ujeli v objektiv
Rušenje arheološkega najdišča Sveta Marija na Seči, precej skrito pred očmi javnosti, bi lahko minilo neopaženo, če vandalizma ne bi fotografiral naš bralec in nam poslal pisnih dokazov. »Mogoče Savo Radić kljub temu, da se poslovno in politično ukvarja z gradbeništvom, ni vedel ali ni opazil, da je uničil arheološko najdišče. Kar pa je malo verjetno, saj so še do pred kratkim zidovi apside segali do višine kakšnih dveh metrov in gre za zemljišče, ki se praktično drži njegove hiše. Šaro, ki je bila nakopičena na dvorišču, bo zdaj lahko razširil še na sosednje zemljišče,« meni naš bralec. Radić pravi, da bo nabrano šaro »končno« lahko pospravil in na zemljišču, kjer so bili ostanki cerkvice, »nekaj lepega posadil«.
