Dvojec Zemeckis – Gale je po prvih filmih, med katere spada tudi komedija Rabljeni avtomobili nujno potreboval uspešnico, ki bi kariero dvojca ohranila pri življenju. Osnutek zgodbe je bil spisan že 1981 in v prvotni različici je bil časovni stroj hladilnik, ki je za preskok med leti potreboval moč testne jedrske eksplozije v Nevadi. Iz stroškovnih razlogov (gradnja makete jedrskega kompleksa finančno ni mačji kašelj, še bolj pa navdih otrokom, da bi se zapirali v hladilnike) sta se odločila za DeLorean DMC-12. Namesto Doca Browna je bil profesor Brown, ki je imel namesto psa šimpanza.
Scenarij sta predstavila Disneyu, ki pa je vse skupaj zavrnil, saj tradicionalnim puristom iz Hiše z miško ni bila všeč ideja o najstniku, v katerega se zaljubi njegova mama. Zemeckis se je vmes lotil režije Lova na zeleni diamant, ki je bil uspešnica in mu je vlil dovolj samozavesti, da je potrkal na vrata produkcijske hiše Amblin v lasti Stevena Spielberga, ki je sprejel produkcijo filma.
A ker je bil originalni scenarij legalno last Columbia Pictures, so stekla pogajanja med njimi in Universal Studis. Ta je Columbiji izdal dovoljenje za remake za film Dvojno zavarovanje, ki je bil v lasti Universala, Columbia pa je vrnila scenarij in pravice za Nazaj v prihodnost.
Scenarij je dobil še nekaj popravkov – Martyjeva mama se je preimenovala iz Meg v Lorraine, dobili smo Doca Browna s psom, ideja direktorja Unviersala, Sidneya Sheinberga pa je bila, da bi film nosil naslov Vesoljec s Plutona, saj še noben film z besedo prihodnost ni bil uspešnica. Na srečo je vmes posegel Steven Spielberg in film je ostal Nazaj v prihodnost.
Čeprav je bil Michael J. Fox prva izbira Zemeckisa za glavno vlogo, je bil talentirani mladi igralec zaseden z vlogo v seriji Družinske vezi, zato so vlogo podelili Ericu Stoltzu.
Po samo štirih tednih je Zemeckis ugotovil, da ne »snemajo pravega filma«. Igra Stoltza je bila slaba, lesena in preveč resna za komedijo. Bob Gale je povedal, da Stoltz le igra vlogo, medtem ko je Fox imel podobno osebnost kot sta si Zemeckis in on zamislila za lik Martyja McFlyja. Po šestih tednih sta povedala Stoltzu, da ga bodo nadomestili z drugim igralcem in Stoltz je bil nad idejo celo navdušen, saj se v vlogi ni počutil dobro. V tem času jima je uspelo tudi prepričati šefe pri seriji Družinske vezi, da so posodili Foxa za njun film. Tako je Fox delal na dveh projektih hkrati – čez dan je snemal sitcom, ponoči pa Nazaj v prihodnost. Po njegovih besedah je spal le med vožnjo iz ene službe v drugo.
Ponovno snemanje prizorov je film podražilo še za 3 milijone evrov, a če primerjate oba Martyja, je razlika očitna, odločitev pa pravilna. Film je prinesel 390 milijonov dolarjev in bilj najbolj gledan film leta 1985. Pri nas so ga prvič premierno pokazali 23. februarja 1986 v kinu Union in potem še konec maja v kinu Šiška. Redno je filmska platna prišel septembra, najprej v Mariboru v kinu Partizan, marca 1987 pa v Ljubljani v kinu Union.
Sledila sta še dva dela leta 1989 in 1990, v tem času pa je Michael J. Fox že začel kazati znake Parkinsonove bolezni, ki je zaznamovala večino njegovega življenja po trilogiji in simptomi so opazni celo na velikem platnu. Leta 1991 so Foxu pri samo 29 letih potrdili Parkinsonovo bolezen. Posnel je še nekaj filmov kot je Doc Hollywood in serijo Vsi županovi možje, zadnjih 15 let pa je aktivno vprežen v boj proti tej zahrbtni bolezni, večinoma pa posoja glas v risankah.
