Davčni primež, ki meri delež davkov in prispevkov v plači, v breme tako delodajalca kot delavca, je bil lani v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za posameznika brez otrok v povprečju 34,6-odstoten. Najvišji je bil v Belgiji, 52,6-odstoten, najnižji pa v Kolumbiji, ničodstoten. Slovenija je s 43,6-odstotnim primežem med 38 državami zasedla šesto mesto. To je dve mesti višje kot leto prej.
V večini držav se je davčni primež različnih vrst gospodinjstev lani povečal bolj, kot pa se je leta 2020 zmanjšal. Posledično je v teh državah zdaj na višji ravni, kot je bil leta 2019 pred izbruhom novega koronavirusa, je v pred kratkim objavljenem poročilu zapisala OECD.
Delež davkov in prispevkov v plači posameznika brez otrok se je lani zvišal v 24 od 38 držav. Zmanjšal se je v 12 državah, v dveh se ni spremenil. V skoraj vseh državah z rastjo so po ugotovitvah OECD vzrok zanjo višje povprečne plače, te namreč ob progresivnosti davčnega sistema vodijo k višji obremenitvi z dohodnino. V Sloveniji je porasel za 0,5 odstotne točke.
Pri družinah z dvema otrokoma, a zgolj enim zaposlenim, se je delež davkov in prispevkov v plači lani povečal v 27 državah. V desetih državah se je davčni primež za ta tip gospodinjstev zmanjšal, v eni je ostal nespremenjen. V povprečju je bil v državah OECD pri 24,6 odstotka, pri čemer se je Slovenija z 29,5-odstotnim deležem uvrščala nad povprečje. OECD v poročilu primerja davčno obremenitev plač članov osmih različnih vrst gospodinjstev.
