Razmere na Radioteleviziji Slovenija so v zadnjem mesecu dni dosegle dno, zaradi česar so zaposleni odločili, da danes izvedejo opozorilno stavko. Kot je pred zborom delavcev spomnila predsednica stavkovnega odbora novinarskih sindikatov RTVS in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS Helena Milinković, se v informativnem programu Televizije Slovenija (TVS) s političnimi pritiski in zamenjavami soočajo že eno leto. "Danes smo na točki, ko začenjamo stavko, danes je dan, ko izvajamo opozorilno stavko. Gre za solidarnostno stavko z uredništvom informativnega programa TVS in uredništvom MMC, ki sta pod najhujšimi pritiski od jeseni, ko sta ogroženi novinarska in uredniška avtonomija," je dejala na današnji novinarski konferenci. "Danes stavkamo tako, da stavkamo na delovnih mestih. Naša stavka je unikatna, takšne stavke do sedaj še ni bilo. Stavkamo proti vodstvu RTV in ne proti vladi, kot je bilo to v preteklosti," je dejala.
Ob današnji stavki v program televizije, radia in tudi na MMC vračajo ukinjene oddaje, novinarje, ki jim javnost po besedah Milinkovićeve zaupa. "Danes tudi odpiramo razpravo o tem kakšna, naj bo javna radiotelevizija, začenjamo javno razpravo o nujnih spremembah zakona o javni radioteleviziji," še povedala.
Vodstvo je storilo še nekaj "bistveno hujšega"
Zbora delavcev ob 13.15 uri pred poslopjem RTVS, ko so stavkajoči za eno uro prekinili delo, se je udeležil tudi Marcel Štefančič, ki je nedavno ostal brez pogodbe in svoje oddaje Studio City. Kot je pojasnil, so televizijo pred volitvami prevzeli ljudje, ki so jo "prelevili v propagandni predvolilni stroj," kar je po njegovih besedah že samo po sebi dovolj, da bi moralo vodstvo oditi. A je vodstvo storilo še nekaj "bistveno hujšega, delalo je slabo televizijo," je poudaril. "Pokazalo je, da televizije ne pozna, da je ne obvlada, ne razume, ne spoštuje in da je ne mara." Po njegovem mnenju je bilo to "norčevanje iz televizije, publike in Slovenije. Še huje, to vodstvo je delalo tako slabo televizijo, da je volitve izgubilo. Še celo Janez Janša si je verjetno rekel, le kje so jih našli." Kot je še navedel, je skrajni čas, da televizijo spet prevzamejo ljudje, ki jo "znajo delati, ki jo poznajo, obvladajo, cenijo in razumejo, ljudje, ki je z eno besedo ne sovražijo."
Kaj zahtevajo?
Zahtevajo novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, depolitizacijo RTVS, umik vseh škodljivih sklepov programskega sveta, dostojne delovne pogoje, jasno kadrovsko politiko, kar po besedah Milinkovićeve pomeni, da naj zaposleni zasedajo tista delovna mesta, ki jih dejansko opravljajo in so za to delo tudi dostojno plačani. "Zahtevamo tudi pogajanja o dvigu najnižjih plač, zahtevamo jasen in demokratičen socialni dialog, ker to ta zdaj ni," je naštela. Želijo si tudi, da so njihove strokovne in utemeljene pripombe tudi upoštevane.
Če njihove zahteve do 30. maja ne bodo izpolnjene, pa zahtevajo tudi odstop odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik, v. d. urednika uredništva za nove medije v Multimedijskem centru zavoda (MMC) Igorja Pirkoviča, predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča in generalnega direktorja zavoda Andreja Graha Whatmougha.
Socialnega dialoga ni
Po oceni predsednice Sindikata novinarjev Slovenije Alenke Potočnik je stanje v medijih še vedno resno. "Žalosti me, da morajo zaposleni s stavko sploh vzpostaviti socialni dialog," je dejala. Kot namreč opažajo, socialnega dialoga oz. spoštovanja med partnerji tukaj ni. Ponižujoče se ji zdi, da so odgovor na stavko dobili prek sporočila za javnost.
"Do petka, ko smo se vendarle uspeli usesti z generalnim direktorjem, nismo vedeli, kak je njihov odgovor na stavkovne zahteve, je bil pa to začetek pogajalskega procesa, ki se bo v tem tednu šele zares začel," je dajala in napovedala, da bodo v prihodnjih dneh "šli od stavkovne zahteve do stavkovne zahteve". Upa, da bodo pogajalski proces do 30. maja pripeljali tako daleč, da bodo lahko podpisali stavkovni sporazum, je še dejala. Pri tem zaposlenim na RTVS zagotavlja strokovno in pravno pomoč.
Poleg izvršnega odbora sindikata novinarjev je stavko podprla tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS). Kot je dejal njen predsednik Branimir Štrukelj, sledijo prepričanju, da je avtonomija novinarskega in uredniškega dela ena od temeljnih predpostavk delujoče demokracije. "To je standard, ki v demokratičnih državah ne bi smel biti vprašanje, pa vendar zgleda, da je ta boj v naši državi še odprt," je izpostavil.
Novinar in urednik Ali H. Žerdi n je stavkajočim prenesel pozdrave solidarnosti. "Imate dolžnost, da čuvate zaklad obveščanja javnosti," je dejal. "Danes stavkate za to, da bom jutri še vedno verjel in zaupal Jutranji kroniki, Dogodkom in odmevom, Dnevniku in Odmevov," je dejal.
Javni mediji so javno dobro, kot so zrak, voda ali obala, meni filozofinja Renata Zamida. Opozarja, da se v javno dobro ne posega, kjer je zavest družbe visoka, saj gre za ustavno pravico nas vseh. Razgradnjo RTVS, kjer se to še da, je zato treba nemudoma ustaviti, je dodala.
