Predlagane spremembe se nanašajo predvsem na vodstvo ter organe upravljanja in nadzora. V naslednjih dveh tednih želijo izvesti javno razpravo o njih, da bi dosegli čim širše soglasje.
Delujoča javna RTV je predpogoj za zdravo demokracijo, je na novinarski konferenci uvodoma dejala Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije. Po njihovih ugotovitvah se javni servis RTV soočena s številnimi izzivi od komercializacije in digitalizacije naprej, ki pa jim ni kos, ker se mora ukvarjati sam s sabo.
V mreži želijo zagotoviti normalizacijo in stabilizacijo okolja na javnem zavodu, da bi se razmere umirile in da bi zavodu omogočili dolgoročen razmislek o prihodnosti javnega servisa.
Do zdaj so se pogovarjali z nekaterimi medijskimi strokovnjaki, zatem pa tudi z zaposlenimi v zavodu in delno s predstavniki javnosti. Zavedajo pa se, da niso naslovili vseh deležnikov. Glede na to bodo v naslednjih dveh tednih organizirali javno razpravo, kjer se bodo posamezni deležniki lahko opredelili.
Kot je zagotovila Rajgelj, so pregledali dozdajšnja prizadevanja za izboljšanje ureditve RTVS in oblikovali predlog, ki je sorazmerno enostaven in z njim ne bi vnašali prevelikih odstopanj od zdajšnje ureditve.
Po njihovi oceni je nujno zmanjšati vpliv politike na RTVS in povečati vpliv javnosti in zaposlenih.
Pri pripravi rešitev je sodelovala tudi iniciativa Glas ljudstva, je povedala Sandra Bašić Hrvatin. Iniciativa je še pred volitvami v DZ opozarjala, da je nemudoma treba zagotoviti neodvisnost programskega in nadzornega sveta RTVS. Po njihovem mnenju je treba zagotoviti, da bo sestava obeh svetov v prihodnje zagotavljala strokovnost in neodvisnost delovanja RTVS.
Po njihovem pozivu je treba ustaviti vse oblike in poskuse političnega obvladovanja, krčenja in utišanja javnega medija ter posege politike v imenovanje vodilnih organov upravljanja in nadzora. Kot so ocenili, je pri tem potrebna zakonska sprememba, ki bo zagotovila dolgoročno neodvisnost javnega medija od političnih strank.
Anuška Podvršič iz mreže je dejala, da bi imel novi svet zavoda po novem več pristojnosti, kot jih ima zdaj programski svet. Prevzel bi tudi nadzorno funkcijo, tako da nadzorni svet ne bi bil več potreben.
Število članov, ki jih v svet zavoda imenuje DZ, bi bilo po njenih besedah smiselno zmanjšati. Dovolj bi bilo, da sta v svetu le dva člana, ki jih imenujejo parlamentarne stranke. Eden bi bil iz koalicijskih strank, eden pa iz opozicije.
Po enega člana bi imeli italijanska in madžarska narodna manjšina kot že zdaj, enega člana pa bi predsednik države imenoval na predlog verskih skupnosti.
V svetu bi bilo več predstavnikov zaposlenih kot zdaj, ko zaposlene predstavljajo trije člani. Večje število članov pa bi imela tudi javnost. Imenovale bi jih različne institucije.
RTVS bi predstavljala in zastopala uprava, ki bi prevzela zdajšnjo funkcijo generalnega direktorja skupaj z njegovimi strokovnimi direktorji.
Marko Milosavljevič s Fakultete za družbene vede v Ljubljani je dejal, da se zavedajo, da je javna RTV zelo pomembna za demokracijo, kar se je nenazadnje pokazalo v času epidemije covida-19. "Če želimo imeti močno RTV, mora biti tudi ustrezno vodena," je poudaril. Prav tako mora imeti zagotovljeno močno financiranje, je dodal.
