Medtem ko se še čaka na odločitev Levice, ali bo svet stranke sprejel ponujeni odstop izvršnega odbora na čelu s koordinatorjem Luko Mescem, v zakulisju že potekajo pogajanja za sestavo nove koalicije, s tem pa tudi reševanje vprašanja, kdo bo zasedel posamezne položaje. Zaenkrat so vse oči uprte v zmagoslavno stranko Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob, in Socialne demokrate. Kot je znano, sta se Golob in prvakinja SD Tanja Fajon ta teden že sestala na neformalnem srečanju, kjer je bilo zagotovo govora tudi o kadrovskem razrezu.
Kot danes poroča N1, naj bi bila prva kandidatka za mesto predsednice državnega zbora, da torej v roke prevzame vajeti zakonodajne veje oblasti, Urška Klakočar Zupančič. V zadnjem obdobju se je sicer šušljalo, da utegne Klakočar Zupančičeva zasesti mesto ministrice za pravosodje, a so se zadeve v tem tednu kot kaže nekoliko presenetljivo spremenile. Gre sicer za nekdanjo sodnico, ki se je zaradi kritike premierja Janeza Janše in trenutne oblasti znašla v disciplinskem postopku, pozneje pa kljub oprostitvi pred disciplinskim sodiščem zapustila sodstvo. Klakočar Zupančičeva v pogovoru za N1 govoric ni zanikala, temveč je dejala, da bi bila »počaščena,« če bi jo Golob predlagal na to mesto. V tem primeru bi jo nato seveda moral potrditi še državni zbor, pri čemer kandidat potrebuje najmanj 46 poslanskih glasov oziroma absolutno večino. Klakočar Zupančičeva bi v primeru izvolitve postala prva ženska na tem položaju.
Zakonodajno vejo oblasti so od prvega državnega zbora, ki je bil konstituiran 1992, vodili Herman Rigelnik, Jožef Školč, Janez Podobnik, Borut Pahor, Franc (Feri) Horvat, France Cukjati, Pavel Gantar, Ljubo Germič, Gregor Virant, Janko Veber, Milan Brglez, Matej Tonin, Dejan Židan in Igor Zorčič, še poroča portal.
Več o kadrovskem razrezu bo predvidoma znano v prihodnjem tednu, ko bodo predsedniki potencialnih koalicijskih strank (Gibanje Svoboda, SD in Levica) opravili tudi prve formalne pogovore.
Svet Levice opravil razpravo
Svet stranke Levica je po poročanju STA že opravil razpravo o ponujenem odstopu koordinatorja Mesca in izvršnega odbora, glasovanje pa bodo člani sveta na daljavo opravili v večernih urah. Na volitvah je namreč stranko podprlo 4,39 odstotkov volivcev, kar je po Mesčevih besedah pod pričakovanji, za kar so pripravljeni prevzeti odgovornost. Volilni rezultat na nedeljskih parlamentarnih volitvah je tako Levici prinesel pet poslanskih mest v državnem zboru, kar je precej manj kot ob državnozborskih volitvah leta 2018, ko je stranka dobila 9,3 odstotka glasov in devet poslanskih mandatov. Glede na statut stranke izvršni odbor sicer sestavlja 12 članov, med drugim koordinator stranke in njegov namestnik oz. namestnica, generalni sekretar stranke, vodja poslanske skupine in sekretar poslanske skupine, še poroča STA.
Vodja poslancev Levice in član izvršnega odbora stranke Matej T. Vatovec je sicer v ponedeljkovi izjavi za medije pojasnil, da je aktualno vodstvo stranke pripravljeno na pogovore, a da morajo pred koalicijskimi pogajanji vedeti, ali še uživajo zaupanje članov stranke.
