Vlada se je včeraj vendarle seznanila s spomladansko gospodarsko napovedjo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Za letos je urad napoved dviga BDP znižal s 4,7 na 4,2 odstotka, je po seji vlade dejal finančni minister Andrej Šircelj. Spomladansko napoved so na uradu pripravili že pred mesecem dni, vendar se je vlada Janeza Janše v predvolilnem času odločila, da je ne bo obravnavala. Pri tem je bilo od vladnih predstavnikov slišati javne izjave, da je Umarjeva ocena nekoliko preveč pesimistična in da ne upošteva dovolj pričakovane rasti javnih investicij.
Minister Šircelj si želi več optimizma
Na vprašanje o pozni seznanitvi z napovedjo je včeraj na novinarski konferenci po seji vlade odgovarjal tudi finančni minister v odhodu Andrej Šircelj. »Če gledamo nekaj poročil nazaj, so vsa določila nižjo stopnjo gospodarske rasti od dejanske,« je pripomnil. Spomnil je, da je Umar jeseni za leto 2021 napovedal 6,1-odstotno rast, ta pa je bila nato po prvi oceni statističnega urada 8,1-odstotna. »Zame kot ministra za finance je pomembno, da je takšna napoved čim bolj točna. (...) Prvič se s tem izraža ali optimizem ali pesimizem, v tem primeru pesimizem, in drugo, takšen podatek lahko dejansko pripelje do napačnih odločitev vlade oziroma ministrstva, ki predlaga vladi določene ukrepe fiskalne narave,« je pojasnil Šircelj. V luči kritik iz javnosti in opozicije, da je vlada načrtno prikrivala slabše napovedi pred volitvami, se je Šircelj izgovoril, da pri ravnanju vlade ni šlo za nič drugega kot za izključno strokovna vprašanja, saj si vlada želi čim bolj točno napoved gospodarske rasti.
Umar vztraja pri svojem
Na Umarju so medtem že konec marca ocenili, da je napoved, glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke, realistična. »Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi,« so poudarili. Glede na razmere na svetovnih trgih bi Umarjevo napoved težko označili za pesimistično. Kot zapisano v uvodu, naj bi se letos BDP zvišal za 4,2 odstotka, v letu 2023 naj bi gospodarstvo zraslo za tri odstotke, leto kasneje pa za 2,8 odstotka. Vendar je Umar kljub poslabšanju napovedi bolj optimističen od nekaterih drugih mednarodnih in domačih ustanov. Mednarodni denarni sklad (IMF) je tako Sloveniji pred dnevi v luči negativnih učinkov vojne v Ukrajini in ob posledičnih pretresih na svetovnih trgih za letos napovedal 3,7-odstotno rast BDP. Ocena iz najnovejšega poročila o svetovnih gospodarskih obetih je za 0,9 odstotne točke slabša od tiste lani oktobra. Napoved za prihodnje leto je s 3,0 odstotka slabša za 0,6 odstotne točke.
Denarja za plače več, a bodo vredne manj
A učinek rasti gospodarstva bo precej pokvaril dvig inflacije. Umar napoveduje, da bodo cene življenjskih potrebščin letos zrasle za 6,4 odstotka, v letu 2023 naj bi se inflacija umirila na 3,2 odstotka in v letu 2024 na 2,3 odstotka. Zaradi inflacije se bo zmanjšal tudi učinek dviga plač. V zasebnem sektorju bo letos dvig nominalnih plač podoben lanskemu, povprečna nominalna bruto plača v javnem sektorju pa se bo celo znižala zaradi prenehanja izplačevanja dodatkov in visoke lanske osnove. V zasebnem sektorju bo dvig plač letos še naprej razmeroma visok, v povezavi z naraščajočimi pritiski zaradi pomanjkanja delovne sile, povečanjem minimalne plače januarja letos in drugimi pritiski s trga dela za ohranjanje dviga dohodka v okolju visoke inflacije. V javnem sektorju bo po visokem lanskem dvigu plač ta letos na žalost negativen, kar je posledica neizplačevanja dodatkov, povezanih z epidemijo. To bo vplivalo na razmeroma nizek skupni dvig nominalnih plač (2,4 odstotka) oziroma celo na znižanje realnih ob povišani inflaciji. Povprečno naj bi se realna vrednost plač letos znižala za 3,7 odstotka, v zasebnem sektorju le za pol odstotka, v javnem pa kar za 8,6 odstotka.
