Če kandidat za mandatarja ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v 14 dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.
Parlamentarni prag je na nedeljskih volitvah prestopilo le pet strank. Vlada bo tako najverjetneje sestavljena iz treh ali dveh strank, saj je predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob izključil sodelovanje s SDS in NSi. Če bo v novi vladi poleg Gibanja Svoboda (41 poslancev ) samo SD (7 poslancev), bo imela vlada 48 poslancev, udobnejšo večino pa jim bi dalo sodelovanje Levice, ki prinese še pet poslancev.
Golob je takoj po razglasitvi zmage dejal, da se namerava čim prej sestati s SD in Levico. Situacija v Sloveniji in v svetu je po njegovih besedah preveč zahtevna, da bi si lahko privoščili dva ali tri mesece čakanja s prvimi ukrepi, zato obljublja hitro sestavo vlade, brez obotavljanja.
Pri oblikovanju nove vlade je šlo najhitreje na začetku samostojne Slovenije. Demosova vlada Lojzeta Peterleta je bila nared v 34 dneh, Janez Drnovšek pa je po volitvah leta 1992 potreboval 40 dni. Bi lahko Golob sestavil vlado v teh časovnih okvirjih?
Pri oblikovanju vlade se je treba držati določenih postopkov. Državna volilna komisija mora uradne izide razglasiti do 10. maja, nato pa bo poročilo o izidu volitev predala predsedniku republike Borutu Pahorju. Državi zbor se mora na ustanovni seji sestati najpozneje 20 dni po izvolitvi. Ustanovna seja bo predvidoma potekala 13. maja.
Na prvi seji državnega zbora ne bi smelo priti do zapletov. Imenovali bodo mandatno-volilno komisijo ter izvolili njenega predsednika, podpredsednika in člane. Poslovnik še določa, da poslanke in poslanci po potrditvi mandatov izvolijo novega predsednika državnega zbora. Prva seja DZ praviloma že pokaže tudi obrise nove koalicije, saj predsednika DZ poslanci na tajnem glasovanju izvolijo z večino vseh glasov.
Če bodo nova koalicijska razmerja že dokončno določena, bodo lahko na prvi seji DZ izvolili tudi podpredsednike državnega zbora, imenovali predsednike in podpredsednike parlamentarnih delovnih teles ter novega generalnega sekretarja državnega zbora. Novoizvoljeni poslanci morajo po poslovniku poslanske skupine ustanoviti najpozneje v sedmih dneh po konstituiranju državnega zbora.
Ko bodo opravljene te formalnosti, je na vrsti Pahor kot predsednik države, ki se mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji posvetovati z vodji novih poslanskih skupin in državnemu zboru predložiti kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Pahor bo posvetovanja predvidoma opravil 23. in 24. maja. Tudi v tem primeru bi moralo vse teči gladko, saj je Pahor že napovedal, da bo mandat za sestavo vlade podelil tistemu, ki bo s podpisi poslancev dokazal, da uživa zadostno podporo za izvolitev v DZ, torej da ima zagotovljenih vsaj 46 glasov.
Spet je na vrsti DZ, ki mora o Pahorjevem predlogu odločiti v sedmih dneh. Glede na zakonsko določene roke bodo poslanci o tem glasovati do 19. junija.
Predvidevajmo, da bo kandidat za mandatarja (Golob) prejel potrebno večino glasov. Preostane mu, da v 15 dneh po svoji izvolitvi predlaga imenovanje ministrov, ki jih bo imel do takrat najverjetneje že izbrane. Vse je torej pripravljeno, da vlada nastopi funkcijo pred poletnimi počitnicami. Če bi šlo vse ekspresno, bi lahko imeli novo vlado že konec maja ali v začetku junija.
