Več tujih medijev poroča o odhajajoči vladi Janeza Janše, a kot kaže, je zmagovalna stranka Roberta Goloba, ki je verjetno zaradi njene predhodnice obveljala za »okoljevarstveno« stranko, večinoma še neznanka. Politico tako pričakuje predvsem razočarane povolilne reakcije z desne strani, kjer si obeta zanikanje in dvom v legitimnost volitev. Pozornost je tako že zbudila »teza« o Ruskem vmešavanju v slovenske volitve, ki v Sloveniji ni presegla okvirja lokalnih medijev v bližini SDS, a so jo ponovili v Evropski ljudski stranki, katere članice je tudi slovenska SDS. Tako se na uradnem Twitter računu te stranke že pojavlja zaskrbljenost o »možnem vmešavanju Rusov v slovenske volitve, kar je očitno posledica jasne in nedvoumne slovenske podpore Ukrajini«. Vendar pa je v tujini odhajajoči premier Janša postal znan predvsem po svojem nepriznavanju rezultatov minulih ameriških volitev, zato je tudi »teze« o domači »ruski« opoziciji moč interpretirati v soglasju s splošnim slogom stranke v odhajanju, ki očitno slovi po svoji nezmožnosti soočanja s politično realnostjo.
Več medijev omenja tudi nedavno oceno stanja svobode in demokracije v svetu, ki jo je le 4 dni pred slovenskimi volitvami objavila ameriška nevladna organizacija Freedom House. Euronews na primer izpostavlja poročilo omenjene organizacije o Sloveniji, v kateri je v času vlade Janeza Janše zaznala najveji padec demokracije. »Kljub spoštovanju splošnih političnih in državljanskih svoboščin«, so zapisali v Freedom House, je pod zdaj že bivšo vladavino demokratske stranke prihajalo do »stalnih poskusov spodkopavanja vladavine zakona in demokratičnih institucij«, pri tem pa je izpostavljeno predvsem vladno nefinanciranje STA in napadi na institucije sodne oblasti.
Konec populizma v Evropi?
V New York Timesu pa so slovenske volitve videli v kontekstu, ki naj bi zaznamoval bližnjo preteklost Evrope z rastočo podporo različnim populistom. Znak, da se ta podpora najverjetneje končuje, ameriški časopis bere skozi primerjavo rezultatov slovenskih in francoskih volitev, kjer je lokalna skrajna desnica ravno tako doživela poraz.
Da je Slovenija država, kjer na volitvah uspevajo predvsem novi obrazi, da pa ti konec mandata praviloma dočakajo z občutnim padcem podpore, med drugim ugotavlja medijska agencija Reuters, ki tudi včerajšnje volitve razume kot rezultat močne želje po spremembah. Pri britanskem Guardianu so v podobnem duhu povzeli analizo Mihe Kovača, ki rezultat volitev razume predvsem kot nasprotovanje pretežno mladih volilcev nekdanji vladi, pri zmagovalnem Gibanju svoboda pa opaža pomanjkanje političnih izkušenj, zaradi katerih naj bi šlo za popolno politično neznanko. Kot odmev omenjeni »tezi« o ruski zaroti pa pri Guardianu izpostavijo Janševo neizpodbitno podporo Ukrajini, ki bi lahko deloma popravila ugled bivšega premierja, vendar tudi stališče Slovenije do vojne v Ukrajini v predovolilni kampanji ni zavzelo osrednje vloge, še opažajo pri Guardianu.
Videti je, da optimizem glede rezultata minulih volitev v Sloveniji v tujini razumejo predvsem v povezavi z odmikom od prevladujočih političnih tendenc zadnjih dveh let, a se večinoma tudi strinjajo, da bližnja politična prihodnost ostaja nekakšen nepopisan list.
