Obrestne mere, ki jih plačujemo ob najemu potrošniškega ali hipotekarnega kredita s spremenljivo obrestno mero, so sestavljene iz dveh delov: euribora in pribitka, ki ga določi banka. Euribor je že od leta 2015 negativen in bi ga morali odšteti od pribitka banke. A se je večina bank arbitrarno odločila, da bodo negativne obresti ignorirale in določile, da se v takem primeru šteje, da je obrestna mera enaka 0. Na to prakso smo opozorili že v članku, ki smo ga objavili pred meseci, ko smo pisali o sodbi sodišč v Španiji in Avstriji, ki so prepovedala tako prakso. Sodba španskega sodišča je dobila epilog celo na Sodišču EU, ki je potrdilo pravilnost odločitve in bankam naložilo, da morajo vrniti preveč zaračunane obresti.
Brez tega ne morate vstopiti v letošnjo pomlad. Preverite tukaj >>KLIKNITE<<.
Banke prepričane o svojem prav
V Združenju bank Slovenije so takrat izrazili mnenje, da praksa slovenskih bank ni v nasprotju s sodbo. Menili so, da Sodišče EU v omenjeni zadevi ni odločilo, da so klavzule o obrestnem dnu nične, pač pa naj bi se ukvarjalo zgolj s posledicami sodbe španskega sodišča. Opozorili so, da iz sodbe Sodišča EU niso razvidne okoliščine sklepanja kreditnega razmerja, ki je bilo predmet presojanja, tako da se razsodba ne more neposredno uporabiti za kreditne pogodbe, sklenjene po pravilih slovenske zakonodaje.
Oster poziv
Zakon o varstvu potrošnikov v prvem odstavku 24. člena določa, da se pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene, če v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. 360 milijonov evrov so morale potrošnikom vrniti avstrijske banke, ki niso upoštevale negativnega euribora. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije je bilo februarja stanje stanovanjskih posojil 7.473 mio EUR (od tega je z variabilno obrestno mero sklenjenih približno 51 %), stanje potrošniških posojil pa 2.461 mio EUR (z variabilno obrestno mero je sklenjenih približno 32 %).
Prepričanje bank bodo zdaj, kot kaže, lahko preverila slovenska sodišča. Zavod Kolektiv99 je namreč v torek na 12 slovenskih bank naslovil poziv, da »nemudoma prenehajo prakse, ko pri obračunavanju spremenljive kreditne obrestne mere, ki je vezana na euribor, ravnajo, kot da je ta enak 0,0 odstotka.« Ob tem so banke pozvali tudi, naj »kreditojemalcem povrnejo prikrajšanje, ki so ga utrpeli zaradi nezakonitih ravnanj bank, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi«. Da bi banke prisilili v razmislek o pravilnosti svojih poslovnih praks, je zavod začel evidentirati kandidate, ki bi se lahko pridružili kolektivni tožbi zoper banke. Poziv velja za vse potrošnice in potrošnike, ki so odplačevali ali odplačujejo kredit s spremenljivo obrestno mero, ki je vezane na euribor. Na spletni strani Kolektiva99 je na voljo spletni kalkulator, s katerim si lahko vsak kreditojemalec izračuna, koliko denarja bi prihranil, če bi banka upoštevala negativni euribor.
Visoki zneski vračil
Potrošnik, ki je 1. oktobra 2015 najel stanovanjski kredit v znesku 75.000 evrov, z ročnostjo do 31. decembra 2021 in variabilno obrestno mero trimesečni euribor + 1,8 odstotka, je v času odplačevanja kredita zaradi spornih pogodbenih pogojev obresti od glavnice plačeval po stopnji 1,8 odstotka, saj se negativna vrednost euriborja ni upoštevala. Na ta račun je banka ustvarila 4354,01 evra prihodkov iz naslova obresti. Če bi banka pri obračunu pogodbenih obresti upoštevala vrednost negativnega euriborja, bi potrošnik v času odplačevanja pogodbene obresti od glavnice odplačeval po bistveno nižji stopnji od 1,8 odstotka: te stopnje bi se v obdobju od 1. oktobra 2015 do 31. decembra 2021 gibale med 1,271 in 1,757 odstotka. Vse to bi pomenilo, da bi banka na račun takšnega potrošnika ustvarila pomembno nižje prihodke iz obresti, saj bi ti znašali le 2905,28 evra. V navedenem hipotetičnem primeru je korist banke v škodo potrošnika znašala 1448,73 evra.
Postavljen rok
Zavod Kolektiv99 je banke pozval naj do 21. aprila prenehajo sporne prakse in naj povrnejo preveč plačane obresti. V nasprotnem primeru bodo »prek pooblaščenih odvetniških družb Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji ali Brulc, Gaberščik in partnerji 22. aprila 2022 pri pristojnih sodiščih vložili kolektivne odškodninske tožbe zoper posamezne banke, s katerimi bo Kolektiv99 v imenu in za račun prikrajšanih potrošnic in potrošnikov zahteval povrnitev prikrajšanja potrošnic in potrošnikov«.
Zakon o varstvu potrošnikov v prvem odstavku 24. člena določa, da se pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene, če v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. 360 milijonov evrov so morale potrošnikom vrniti avstrijske banke, ki niso upoštevale negativnega euribora. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije je bilo februarja stanje stanovanjskih posojil 7.473 mio EUR (od tega je z variabilno obrestno mero sklenjenih približno 51 %), stanje potrošniških posojil pa 2.461 mio EUR (z variabilno obrestno mero je sklenjenih približno 32 %).
