Na planetu živi okrog 8440 vrst dvoživk, od tega okrog 7460 vrst žab, vse pa imajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju ravnovesja v naravi, saj so tako plenilci, ki pojedo na milijone žuželk, kot tudi plen, so pomemben vir hrane za številne druge živali.
Njihova ogroženost je vse večja
Žal pa jih predvsem človek s svojim načinom življenja in neodgovornim odnosom do narave čedalje bolj ogroža. Po približno 400 milijonih let, kolikor časa naj bi že naseljevale naš planet, danes kar tretjini vseh vrst dvoživk grozi izumrtje. V zadnjih desetletjih, pravijo naravovarstveniki, je vsaj 120 vrst žab najbrž že izumrtje, glavni vzroki za množično izumiranje pa so poseganje človeka v njihov življenjski prostor, podnebne spremembe, onesnaževanje okolja, naseljevanje tujerodnih vrst in širjenje bolezni. Zaradi ogroženosti imajo žabe tako od leta 2009 tudi svoj svetovni dan (20. marec).
Prav v tem času, torej ob prebujanju pomladi, so žabe in druge dvoživke še posebej ogrožene, saj se v toplejših deževnih večernih in nočnih urah, takoj po sončnem zahodu, množično selijo iz gozdov, kjer prezimujejo, na mrestišča, kjer se parijo in odlagajo jajca. Kdaj bo prišlo do najbolj množičnih spomladanskih selitev dvoživk, je na različnih lokacijah po Sloveniji težko točno napovedati, saj je to odvisno od lokalnih vremenskih razmer. Selitve se začnejo, ko so nekaj dni zapored nočne temperature višje od 5 °C, in ob visoki zračni vlagi. Najbolj opazne ter množične selitve navadnih krastač in rjavih žab se običajno zgodijo v dveh do treh tednih, druge vrste dvoživk pa s selitvijo pričnejo kasneje, selitev je tudi časovno bolj razpršena in običajno traja več mesecev.
Žal njihove selitvene poti marsikje potekajo prek prometnic, izrazito kritičnih odsekov naj bi bilo po vsej Sloveniji kar okrog sedem tisoč, zaradi česar ogromno žabic nesrečno konča svoje življenje pod avtomobilskimi kolesi. Na srečo je tudi pri nas vsako leto več pobud in akcij, v katerih prostovoljci s postavljanjem zaščitnih mrež na najbolj kritičnih cestnih odsekih in prenašanjem parjenja željnih žabic prek ceste skušajo rešiti čim več žabjih življenj.
Vse več reševalnih akcij tudi v Sloveniji
Reševalne akcije v teh dneh potekajo ali se nanje pripravljajo tako rekoč na vseh koncih Slovenije, kritične točke pa niso le ob podeželskih cestah, ena od njih je denimo tudi na Večni poti v Ljubljani, nasproti živalskega vrta. V njem so tako ob 20. marcu tudi letos pripravili vrsto zanimivih dogodkov, s katerimi so obiskovalce ozaveščali o pomenu zaščite in reševanja dvoživk, Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev Slovenije pa na omenjeni lokaciji ob živalskem vrtu že od leta 2008 vsako leto postavlja 250 metrov začasne zaščitne ograje, ki žabam in drugim dvoživkam preprečijo prečkanje ceste, prostovoljci pa jih nato vsak večer prenesejo na varno.
