Potem ko je bil Janez Janša pred mesecem dni nepravnomočno obsojen na tri mesece pogojne kazni s preizkusno dobo enega leta zaradi žaljivega tvita, namenjenega novinarkama TV Slovenija Eugeniji Carl in Mojci Šetinc Pašek, se je med državljani marsikdo upravičeno vprašal, ali ne bi morala obsodba na sodišču diskvalificirati posameznika v boju za politični položaj. Vprašanje je sicer primerno tako z moralnega kot pravnega vidika, a odgovor je jasen »ne«.
Tvit iz leta 2016, v katerem je Janša zapisal, da na »neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P. Š.«, ki ga je celjsko sodišče še drugič označilo za poniževalnega in žaljivega do obeh novinark, po aktualni zakonodaji ne predstavlja ovire, da bi se predsednik vlade še enkrat podal v tekmo za poslanca. Še več, čeprav bi bila sodba pravnomočna, to Janše ne bi oviralo pri kandidaturi na prihajajočih volitvah. Za marsikatero službo v javnem sektorju in državni upravi je treba predložiti potrdilo o nekaznovanosti, za poslanca to ni potrebno. V devetem členu zakona o poslancih namreč piše le, da poslancu preneha mandat, »če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev«, kar pa se nanaša zgolj na že obstoječe poslance. Premierja Janšo sicer v kratkem čaka še en sodni postopek v zvezi z domnevno spornimi posli z zemljišči v Trenti.
Kršitve integritete
Predsednik aktualne vlade še zdaleč ni edini od aktualnih politikov, ki se srečujejo s predkazenskimi, kazenskimi in sodnimi postopki.
Na murskosoboškem sodišču je bila konec preteklega leta uvedena sodna preiskava zoper ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča, ki ga tožilstvo bremeni davčne zatajitve in ponarejanja ali uničenja poslovnih listin. Dikaučič očitke zanika in se brani, češ da gre za ponareditev podpisov na pogodbah. Kar nekaj masla na glavi imata tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in minister za infrastrukturo Andrej Vizjak. Počivalška so preiskovalci NPU obiskali konec junija 2020, ko so pod drobnogled vzeli nabavo zaščitne medicinske opreme ob izbruhu koronavirusa, a razen ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije o ministrovi kršitvi integritete postopki pri organih pregona stojijo. Prav tako se očitno ne premika predkazenski postopek glede afere Glupi davki, ki jo je sprožila objava 14 let starega posnetka, v katerem minister Vizjak podjetniku Bojanu Petanu svetuje, kako naj se izogne plačilu davka.
Nihče ni kriv
Prav vsi navedeni primeri politikov, ki jih preiskujejo odgovorni organi, kakopak zavračajo obtožbe.
Twitter sodišče
Notranji minister Aleš Hojs v marsičem sledi svojemu vodji, tako se je tudi sam znašel pod drobnogledom policije zaradi neodgovornega tvitanja, v njegovem primeru o biserih in svinjah, eden od policijskih sindikatov pa ga je ovadil zaradi javne objave plač zaposlenih na MNZ in v policiji. Predkazenski postopek glede slednjega še poteka.
Nikoli daleč od oči javnosti in tožilstva ni niti predsednica stranke Naša dežela Aleksandra Pivec, ki je te dni znova v središču pozornosti zaradi nakupa stanovanja v Ljubljani. A še preden se lahko odgovorni posvetijo novi aferi, bodo morali preučiti pretekle grehe Pivčeve, ko naj bi po nekaterih navedbah pri evropskem projektu Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva Turizem dobila plačilo za delo, ki ga ni opravila.
Prazne grožnje
Kot je mogoče razbrati iz obstoječe zakonodaje, je pravo nemočno proti tistim, ki sprejemajo to zakonodajo. Svoje pri kaznovanju politikov lahko še največ storijo volivci, sicer pa se kot opcija venomer ponuja vpeljava možnosti odpoklica poslanca. Za kaj takega bi morali sprejeti celovito reformo volilnega sistema, po katerem bi državljani bolj neposredno odločali o svojih predstavnikih in bi na ta način lahko tudi lažje nadzorovali, kdo in kako jih zastopa. Ne samo za obsojence, tak sistem bi nedvomno pozdravil marsikateri razočarani volivec, ki je moral sprejeti dejstvo, da pač predstavnik stranke, ki jo je volil, naenkrat zastopa interese, ki so diametralno nasprotni tistim, ki jih drži volivec. Predstavniška demokracija izgubi svojo legitimnost, ko poslanci ne predstavljajo nikogar poleg sebe.
