Ker pa eden največjih proizvajalcev in prodajalcev semen na Balkanu za razvoj in žlahtnjenje slovenskih semen ni bil preveč zainteresiran, zaradi česar je bila ogrožena ohranitev slovenskih sort, je slovenska vlada sprejela sklep, da SPC Ptuj odkupi in prenese na eno od državnih podjetij, to nalogo pa naložila Slovenskemu državnemu holdingu (SDH).
Možnost izločitve ptujskega centra zaradi nacionalnega pomena za prehransko varnost je bila namreč predvidena že v nakupni pogodbi. Kot najprimernejša institucija za prenos se je največkrat omenjal Kmetijski inštitut Slovenije (KIS). Ker pa neposreden prenos na KIS ni mogoč, saj ni gospodarska družba, je vlada kot neke vrste vmesni pravni člen za leto dni ustanovila začasno namensko družbo.
Pol milijona evrov
Eden od pogojev za plačilo kupnine za ptujski obrat, ki je znašala 547.000 evrov, je bilo poplačilo kredita Semenarne Ljubljane. Kot so povedali na SDH, je srbski lastnik to obveznost poravnal, zato je lahko bila podpisana tripartitna pogodba med Centrom za avtohtone sorte semen, Semenarno Ljubljana in SDH, pretežni del prenosa pa tudi izveden. V odkup naj bi spadale vse nepremičnine, premičnine in zakupna razmerja, prav tako so del prenosa tudi zaposleni v obratu.
»Dejavnost SPC Ptuj se je opravljala na zemljiščih v skupni izmeri približno 36 hektarjev, za katera je imela Semenarna Ljubljana sklenjeno pogodbo s skladom kmetijskih zemljišč, in to s pripadajočimi objekti vred, s katerim je pogodbo za navedena zemljišča zdaj sklenila namenska družba. Poleg navedenega se dejavnost obrata opravlja na štirih zemljiščih, na katerih so tudi poslovni objekti, ki so v lasti Semenarne Ljubljana, za katera pa bo izvedbena pogodba o prenosu podpisana v naslednjih dneh. Na namensko družbo so bila v skladu s pogodbo o prevzemu premoženja prenesena že tudi dogovorjena delovna razmerja.«
Realna kupnina ali ne
V javnosti se je sicer veliko govorilo o višini kupnine in dejanski vrednosti prevzetega premoženja. Mnogi so bili prepričani, da ne lastne nepremičnine ne zakupljena zemljišča niso blizu temu znesku, česar pa na SDH niso želeli komentirati. »Gre za hipotetično vprašanje poslovodne narave. Upoštevaje okoliščine, ki so privedle do potrebe po ustanovitvi namenske družbe, omejenost alternativ, namen države o ohranitvi za Slovenijo pomembnih semenskih sort, načela smotrne porabe proračunskih sredstev in glede na informacije predstavnikov stroke ocenjujemo, da je bila sprejeta najracionalnejša rešitev.«
Kaj pa blagovne znamke?
Te niso bile del odkupa, čemur so med drugim glasno nasprotovali v civilni iniciativi Ekoci. »Odkup semen od Semenarne Ljubljana je sicer možen, ni pa nujen, saj se lahko semena pridobijo tudi iz drugih virov. Kar je lahko predmet nadaljnjih pogovorov med direktorjem začasne namenske družbe in Semenarno Ljubljana, saj bo imela začasna družba nekaj sredstev na voljo tudi za ta namen, če bi do dogovora prišlo. Ne odkupujejo se torej znamke v lasti Semenarne Ljubljana,« pojasnjujejo na SDH.
Kaj to pomeni za slovenska avtohtona semena in ohranitev slovenske dediščine? Ob podpisu tripartitne pogodbe je kmetijski minister Jože Podgoršek namreč poudaril pomen ohranitve rastlinskih genskih virov v slovenski lasti. »Pomembno je, da dolgotrajno ohranimo čim več avtohtonega rastlinskega genskega materiala in krepimo slovensko semenarstvo za zagotavljanje lokalnih sort. S tem bomo prispevali k lokalni samooskrbi, prehranski varnosti in ohranjanju genskih virov.«
Blaž Germšek, direktor Centra za avtohtone sorte semen, dodaja, da se glede na dosedanje pogovore Semenarna Ljubljana zanima za poslovno sodelovanje s strokovno usposobljenim upravljavcem SPC Ptuj. »Semenarna bi tako vsaj v začetku lahko ostala tista, ki seme lokalnih sort, katerih vzdrževalec je, komercializira še naprej. Za tako imenovane sorte, ki so proste na trgu in za katere ocenjujemo, da imajo posebno vrednost za Slovenijo, pa je predvidena vzpostavitev dodatne vzdrževalne selekcije, ki bi jo izvajal kasnejši upravljavec SPC Ptuj.«
Blagovne znamke semen bodo torej še naprej v lasti Semenarne, a v tem Germšek ne vidi težave. »Problem bi bil, če ne bi imeli semen, a jih imamo. Namenska družba tudi ni prevzela kmetov kooperantov. Ti so še naprej na semenarninih pogodbah in v bistvu niso pravno nikdar imeli nič s ptujskim obratom, ampak so na primer česen tam od kooperantov le prevzeli, ker je bilo logistično tako lažje, nato pa ga posredovali naprej v celjski delovni center.«
Kaj bo z delavci
Do prenosa je bilo v ptujskem obratu zaposlenih devet ljudi, zdaj jih je le šest. »Trije so že dlje časa delali za določen čas, semenarna jim pogodb ni podaljšala, zato smo prevzeli šest redno zaposlenih. Glede na to, da se sezona bliža, bomo potrebovali več delavcev, in to v naslednjem mesecu, dveh. Upam, da nam bo uspelo in bomo dobili nazaj iste ljudi,« je povedal Blaž Germšek.
Zaposleni v ptujskem obratu, ki so zadnji dve leti v negotovosti trepetali za svoje službe, pozitivno sprejemajo prenos SPC na državo in gledajo na prihodnost z večjim upanjem. »Verjamemo, da so to koraki v pravo smer. Vzdušje v kolektivu je boljše, kot je bilo v preteklih mesecih. Skrbi nas edino dejstvo, da nas je premalo, kajti vsega obsega dela nas ne bo zmoglo šest, kolikor nas je ostalo, zato pričakujem, da bo vodstvo začasne družbe poskrbelo za dovolj kadra, da bodo lahko naloge izpeljane,« je dejal vodja obrata Darko Verdnik.
