Letošnji marec oskrbovanci domov za starejše in njihovi najbližji še posebej z nelagodjem pričakujejo položnice, saj je prav tretji mesec v letu tisti čas, ko se oskrbnine usklajujejo v skladu z višanjem stroškov. Vsesplošna inflacija, rast katere bo najbrž pospešila še vojna v Ukrajini, se bo nedvomno odrazila v denarnicah plačnikov oskrbnin in na pokojninah varovancev domov za starejše.
Vzdolž meje Slovenski upokojenci bivajo na Hrvaškem od Istre prek Kvarnerja in okolice Zagreba vse do hrvaškega Zagorja.
Končni račun konec meseca
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so na podlagi objavljenih rasti dejavnikov cen ta teden ocenili, da se bodo marca cene storitev institucionalnega varstva povišale v povprečju za 2,4 odstotka, a poročila iz več zavodov kažejo, da bodo nekateri bistveno presegli to relativno skromno rast cen. Podatki o povišanjih po posameznih izvajalcih ter o povprečnem povišanju cen bodo znani konec marca, so sporočili za STA.
Cene storitev institucionalnega varstva se na podlagi pravilnika usklajujejo enkrat na leto, pri tem pa upoštevajo letno rast elementov cen, ki jo objavi minister za delo. Letno rast elementov cen določijo tako, da se stroški dela uskladijo skladno s spremembami kolektivnih pogodb in drugih aktov za določanje plač na državni ravni. Stroški materiala in storitev pa se usklajujejo skladno z letnim indeksom cen življenjskih potrebščin. Za obdobje od februarja 2021 do februarja 2022 rast povprečne plače na zaposlenega znaša 1,8 odstotka, rast drugih stroškov dela 0,8 odstotka, rast stroškov materiala in storitev 4,9 odstotka, premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pa se ni zvišala, je bilo objavljeno v Uradnem listu konec januarja.
Birokratske ovire
Ob morebitni prijavi stalnega bivališča izven Slovenije državljani izgubijo nekatere pravice, kot je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.
Večina pokojnine za oskrbo
Podražitve bodo v vsakem primeru najbolj prizadele tiste najšibkejše. Povprečna pokojnina po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je januarja znašala 740 evrov, povprečna mesečna oskrbnina pa je še pred podražitvijo znašala 680 evrov. Rešitev iz tega finančnega krča so nekateri upokojenci v minulih letih našli s selitvijo prek meje, na Hrvaško. Tam so domovi za starejše, kot so v telefonskem pogovoru za Svet24 pojasnili iz hrvaške platforme Domovi za starije, od 30 do 40 odstotkov cenejši od primerljivih slovenskih zavodov. Z natančno številko slovenskih varovancev v domovih za starejše na Hrvaškem ne razpolaga nihče, koncentracija teh pa je vzdolž meje od hrvaške Istre do hrvaškega Zagorja, kot so nam dejali, pa je največ Slovencev najti v domovih v Samoborju pri Zagrebu in v kraju Cestice, ki ga od Ormoža ločuje zgolj reka Drava. Ker sta obe državi od leta 2013 članici Evropske unije (EU), omejitev za bivanje Slovencev na Hrvaškem ni. Enako velja za vse ostale državljane EU, ki pa, za razliko od Slovencev, nimajo prednosti razumevanja jezika in geografske bližine.
Tragičen požar v hrvaškem zasebnem domu pred dvema letoma je pri sosedih sprožil razmislek o prihodnosti oskrbe starostnikov.
Pasti selitve
Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS), je v pisnem odgovoru za Svet24 opozoril tudi na slabše strani iskanja oskrbe na Hrvaškem, sploh ko gre za zasebne zavode, ki so pri naših južnih sosedih bistveno bolj razširjeni. Kot je zapisal, so namreč »hrvaški zasebni ponudniki, ki ponujajo storitev družinskih domov za starejše, v veliki večini predvsem gostinsko-namestitveni obrati, ki so kadrovsko, prostorsko in še kako povsem neprimerljivi s slovenskimi domovi za starejše. Gostinsko-namestitveni obrati so seveda slabo prilagojeni potrebam današnjih starostnikov, predvsem tistih, ki potrebujejo več nege in oskrbe«. Usoda tovrstnih družinskih domov za starejše na Hrvaškem je, z novo zakonodajo, še nejasna, saj imajo štiriletni rok za reorganizacijo v socialni zavod.
Tragedija v domu za starejše v kraju Andraševac pri Oroslavju na severozahodu Hrvaške, ko je januarja 2020 v požaru šest upokojencev zgubilo življenje, je oblasti prisilila, da so okrepili nadzor nad izvajanjem dejavnosti v zasebnih zavodih, a nove ugotovitve hrvaških novinarjev kažejo, da se je uveljavila še slabša praksa, to pa so neprijavljeni, torej nezakoniti domovi za ostarele, ki pa jim, v pomanjkanju javne alternative, odgovorni gledajo skozi prste.
»Starejši, ki se jim zdravstveno stanje poslabša oziroma se jim povečajo potrebe, se zato po navadi hitro vrnejo v Slovenijo, saj na Hrvaškem ne dobijo ustrezne nege in oskrbe.« - Denis Sahernik
Zdravnik čez mejo
Še ena stvar je, na katero morajo biti pozorni slovenski upokojenci na Hrvaškem. Ta je, po besedah Sahernika, vprašanje zdravniške oskrbe, o kateri sekretar SSZS pravi: »Težavi, ki se lahko pojavita, sta predvsem dve: ob morebitni prijavi stalnega bivališča izven Slovenije državljani izgubijo nekatere pravice, kot je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo. Prav tako morajo ostati dokaj blizu svojega osebnega zdravnika, saj zdravstveno pomoč in zdravila še vedno dobivajo v Republiki Sloveniji. Starejši, ki se jim zdravstveno stanje poslabša oziroma se jim povečajo potrebe, se zato po navadi hitro vrnejo v Slovenijo, saj na Hrvaškem ne dobijo ustrezne nege in oskrbe. Prav tako zna težavo predstavljati nujni prevoz z reševalnim vozilom, saj ta pravica velja le na območju Slovenije.«
Koronakriza, ki je na evropsko celino za nekaj mesecev znova ostro zarisala meje, bo verjetno marsikoga odvrnila od iskanja ugodnejše ponudbe, z vnovičnim lajšanjem omejitev pa bo možnost selitve na jug spet privlačna, a je pri tem nujno, da, preden sprejmejo odločitev, celostno izračunajo ceno selitve, ki ni samo finančne narave.
