S postavitvijo plinskega terminala želijo v luči ruskega napada na Ukrajinu in propadu projekta Severni tok 2, ki mu je sledil, zmanjšati odvisnost od ruskega plina.
Nemčija bo projekt v kraju Brunsbüttel ob izlivu reke Elbe v Severno morje na severu države financirala prek državne razvojne banke KfW in skupaj z nizozemskim plinskim podjetjem Gasunie ter nemško energetsko skupino RWE.
Postopek utekočinjanja olajša transport plina, saj ga je tako mogoče pripeljati po morju iz držav proizvajalk, s katerimi se ni mogoče povezati s plinovodom, kot sta ZDA ali Katar.
Pred izbruhom vojne v Ukrajini je Nemčija 55 odstotkov vsega potrebnega plina uvozila iz Rusije po plinovodih, ki so potekali čez ozemlje Ukrajine, Poljske in pod Baltskim morjem.
Ruska invazija v Ukrajini je Berlin prisilila k ponovni strateški presoji, pri čemer Nemčija upa, da bo dobave ruskega plina lahko nadomestila z utekočinjenim zemeljskim plinom. Največje evropsko gospodarstvo trenutno nima nobenega terminala LNG, saj je v zadnjih dveh desetletjih načrtovalo okrepitev dobave plina po plinovodih iz Rusije.
Nemška vlada pa je že kmalu po odločitvi ruskega predsednika Vladimirja Putina o napotitvi vojske na ozemlje proruskih separatističnih regij Doneck in Lugansk nekaj dni pred izbruhom vojne v Ukrajini zamrznila projekt plinovoda Severni tok 2, po katerem naj bi iz Rusije v Nemčijo tekel ruski plin.
Nemški kancler Olaf Scholz je prejšnjo nedeljo napovedal tudi postavitev terminala LNG v Wilhelmshavnu. Tamkajšnji investitor je belgijska družba TES, ki načrtuje začetek obratovanja leta 2025. Predsednik vlade Spodnje Saške Stephan Weil ocenjuje, da bi utekočinjeni zemeljski plin lahko nadomestil do dve tretjini sedanjega uvoza plina iz Rusije, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
