Na območju jedrske elektrarne Zaporožje je namreč po obstreljevanju v nočnih urah izbruhnil požar, o čemer smo že poročali. Gasilci so požar do jutranjih ur uspeli pogasiti. Oblast nad jedrsko elektrarno je prevzela ruska vojska, a je situacija v elektrarni pod nadzorom. Kot so pojasnili pri Upravi za jedrsko varnost, sistemi, ki zagotavljajo jedrsko varnost elektrarne, po uradnih navedbah ukrajinskega upravnega organa delujejo, pri čemer v okolju niso zaznali povišanja ravni sevanja. Trenutno obratuje le eden od šestih reaktorjev. Ker je elektrarna pod nadzorom ruske vojske, inšpektorji zveznega inšpektorata jedrske uprave Ukrajine do nje trenutno nimajo dostopa, hkrati do nje ne more dostopati drugo osebje, ki bi pri delu zamenjalo osebje v elektrarni in s tem prevzelo izmensko delo. Ukrajinski upravni organ je po navedbah uprave sporočil še, da radiološka situacija v Ukrajini zaenkrat ostaja nespremenjena, pri požaru na območju Zaporožja pa ni prišlo do izpustov v okolje.
Stanje v Černobilu
Nekoliko drugačno je stanje v Černobilu, ki ga je že 24. februarja zasedla ruska vojska. Osebje v tej jedrski elektrarni sicer kljub težavnim razmeram nadaljuje s svojim delom, a v minimalni zasedbi, že devet dni pa jih ne more nadomestiti drugo osebje, k čemur poziva ukrajinski upravni organ. Do danes sicer niso zaznali poslabšanja stanja na objektih, ki »vključujejo skladišče izrabljenega goriva in drugih jedrskih snovi ter sarkofag na reaktorju št. 4.« Je pa že 24. februarja v zaprti coni prišlo do povišanja ravni sevanja, a so se meritve pozneje vrnile na običajne vrednosti. Kot so pojasnili v Upravi za jedrsko varnost, razlog za povišanje še ni povsem jasen, a meritve izključujejo možnost, da je »prišlo do novih izpustov zaradi poškodb obstoječih jedrskih objektov.« Ker je do povišanja prišlo med bojnimi operacijami, bi lahko vzrok tičal v premikih velikega števila težkih vozil, »ki so povzročila dvig prahu, ki vsebuje radioaktivne snovi.« Obstaja še ena možnost, druga domneva je namreč ta, da so se »merilniki, ki vsebujejo občutljivo elektronsko opremo, dejansko odzvali na elektronske motnje, ki jih vojska uporablja za preprečevanje komunikacij na bojnem področju.« Ker so povezave z merilnim sistemom na zaprtem območju prekinjene, novi podatki niso na voljo.
Merilniki po vsej državi
V Upravi za jedrsko varnost sicer poudarjajo, da neposredne nevarnosti za Slovenijo ni, skupaj z Agencijo RS za okolje (Arso), kjer vsak dan izdelujejo napovedi o gibanju zračnih mas na območju Ukrajine, pa bodo razmere podrobno spremljali še naprej. »Zaradi oddaljenosti in posebnosti posameznih jedrskih objektov ocenjujemo, da ni verjetno, da bi morebitno onesnaženje iz Ukrajine doseglo Slovenijo v krajšem časovnem obdobju tudi ob upoštevanju najbolj neugodnih vremenskih razmer,« so še izpostavili ter dodali, da tudi v primeru nesreče v »delujoči elektrarni, kot je na primer Zaporožje, ni pričakovati scenarija, podobnega letu 1986, ko se je nesreča v Černobilu zgodila zaradi drugačne zasnove elektrarne.« Po njihovih navedbah je treba upoštevati tudi to, da je elektrarna od Slovenije oddaljena več kot 1500 kilometrov, pri čemer »razširjanje do Slovenije omejuje tudi gorska veriga Karpatov.« V Sloveniji imamo sicer po celotni državi razporejeno mrežo merilnikov, ki samodejno vsakih 30 minut sporočajo vrednosti sevanja. Ti podatki so na spletišču radioaktivnost.si na voljo tudi javnosti. Strokovnjaki pri Upravi za jedrsko varnost sicer razpolagajo s še podrobnejšimi podatki
