Novice Svet24

/

»Poslovanje sodišča je bilo izjemno oteženo tako zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužb kot tudi zaradi nepredvidljivih bolniških in karantenskih izostankov zaposlenih. Nemalokrat smo šele zjutraj lahko razporedili zaposlene za nujna opravila, ko smo videli, koliko nas je sploh v službi in koliko obravnav bo možno izvesti. Največja težava je bila pri sodnih zapisnikaricah, kjer imamo že sicer kadrovske težave. Nujni so bili prerazporejanje, sprotno prilagajanje in ogromno potrpljenja ter strpnosti, saj naše stranke v pretežni meri ne hodijo z veseljem na sodišče, praviloma pa so že tako ali tako obremenjene z zadevo in je izvajanje dodatnih ukrepov še toliko težje. Ni pa nobena obravnava odpadla, ker ne bi mogli zagotoviti zapisnikarice za obravnavo,« pravi predsednica Okrožnega sodišča v Celju Petra Giacomelli.

Ko obravnave »odpadejo«

Drugačna je situacija pri preklicanih obravnavah zaradi drugih odsotnosti obtoženih oziroma drugih strank v postopkih. Leta 2021 je bilo preklicanih 677 razpisanih kazenskih obravnav, 344 obravnav v pravdnih zadevah, 404 v družinskih zadevah in 277 obravnav v gospodarskih sporih. »To so podatki le za okrožno sodišče, obravnave so odpadale tudi na vseh naših šestih okrajnih sodiščih. Iz vpisnikov sicer brez vpogledov v posamezne spise ni mogoče dobiti podatka, ali so za vse preklice razlog epidemiološke razmere, vendar je vsaj posredno pretežni del preklicev povezan z razlogi epidemije, tudi odkar ni več uradno razglašena,« pojasnjuje Giacomellijeva.

Težava, ki jo sodišče v tem času zaznava, je izkoriščanje trenutne situacije zaradi poskusa zavlačevanja, kar potrjuje tudi sogovornica. »Seveda se je v nekaterih primerih tudi to dogajalo, saj če posameznik pol ure pred obravnavo sodišče obvesti, da je bil v tveganem stiku ali da kaže znake okužbe, sodnik tega ne more preveriti, odločbe o karanteni pa še ni, niti ni rezultata testiranja. Torej je treba v takšnih razmerah zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi obravnavo preklicati. Preklic ne pomeni zgolj objave, da je obravnava preklicana, ampak obveščanje vseh vabljenih, od porotnikov do strank, prič, izvedencev, pravosodnih policistov v priporu in podobno.«

Giacomellijeva dodaja, da so bile takšne razmere za nekatere tudi »priročen preložitveni razlog«. Največkrat je do takšnih primerov prišlo v kazenskih postopkih: »V teh postopkih običajno vsaj ena od strank nima želje, da bi bil postopek hiter. Pri iskanju razlogov za zavlačevanje so bile razmere zelo priročne. A če je na tehtnici izvedba obravnave in na drugi strani zdravje, vsekakor pretehta zdravje.«

Negativen vpliv na dolžino postopkov

Trenutno vodstvo sodišča predvsem skrbi, da je število preklicanih obravnav izjemno visoko. »Ocenjujem, da bomo posledice takšnega stanja odpravljali najmanj naslednji dve leti, tudi če se bodo zdaj razmere uredile. Težavo predstavlja čas, saj je kazenske zadeve, pri katerih od prejšnje obravnave mine več kot šest mesecev, treba začeti ponovno, iztek zastaralnih rokov pri kazenskih zadevah. Glede zastaranja je bil sicer z interventno zakonodajo zastaralni rok zadržan za 64 dni, kar pomeni, da toliko dni zastaralni rok sicer ni tekel. Jasno je torej, da bodo takšne razmere zelo negativno vplivale na dolžino sodnih postopkov,« dodaja predsednica sodišča.

Nujne sodne zadeve, predvsem priporne in nujne družinske zadeve, so na sodišču poskušali sicer ves čas reševati ne le prednostno, ampak tudi kontinuirano, kar jim je bolj ali manj uspevalo: »Pri nujnih zadevah ni bilo zadržanja poslovanja, te zadeve smo obravnavali, ne glede na omejevalne ukrepe, kar pomeni, da smo bili v teh primerih dodatno izpostavljeni tveganjem okužbe, ne glede na spoštovanje vseh strokovnih priporočil, kot so maske in druga zaščitna sredstva, razdalja, zračenje in podobno,« pojasnjuje Giacomellijeva.

Ob tem omenja še, da je bilo bolniških odsotnosti zaposlenih na sodišču lani v primerjavi z letom 2019 za približno 16 odstotkov več: »Ob tem ni mogoče razmejiti razlogov za bolniški stalež, saj je bilo veliko teh odsotnosti ne le zaradi obolenja odsotnega zaposlenega, ampak tudi zaradi varstva otrok. Upam in si želim, da bi se te razmere čim prej umirile in bi sodišče lahko poslovalo brez dodatnih omejitev in ovir. Ob tem vseeno izpostavljam, da smo na celjskem okrožnem sodišču lani rešili več kazenskih in več družinskih zadev, kot smo jih prejeli v obravnavo, kar je svojevrsten dosežek v teh epidemičnih časih.«

Informatizirani sodni postopki

Na Vrhovnem sodišču RS so lani po objavi letnega poročila za leto 2020 dejali, da se je storilnost sodišč nekoliko znižala v primerjavi z letom prej. »Po drugi strani je kljub zahtevnim razmeram zaradi epidemije kot pozitivno mogoče izpostaviti skoraj popolno, 99-odstotno obvladovanje števila prejetih zadev. Izstopa tudi podatek, da se je na nekaterih področjih kljub epidemiji ohranilo zmanjševanje števila nerešenih zadev, na primer na izvršilnem področju ter področju prekrškov in postopkov zaradi plačilne nesposobnosti,« so takrat zapisali v izjavi za javnost. 

V letnem poročilu za prvo leto epidemije je vrhovno sodišče kot pozitivno stvar izpostavilo predvsem informatizacijo sodnih postopkov: »Ta je v času epidemije pridobila dodaten pomen. Slovensko sodstvo tako že več let pospešeno uvaja popolno informatizacijo sodnih postopkov, vključno z e-vročanjem, e-spisom in e-hrambo, medtem ko so že zaživele elektronske sodne dražbe. Uvajanje informacijskih rešitev predstavlja pomemben del izboljševanja kakovosti in učinkovitosti sodstva, ki je nujno tudi s stališča usmerjenosti k potrebam ljudi, torej v korist uporabnikov storitev, enako pomemben je tudi širok in premišljen pristop k prenovam poslovnih procesov na sodiščih.«