Glede aktualnega dogajanja, povezanega z epidemijo, zlasti karanten in uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19, je včeraj za Odmeve na TV Slovenija spregovoril epidemiolog in nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivan Eržen. Spomnimo, epidemiologi pri NIJZ so pred časom ocenili, da v Sloveniji zaenkrat ni primeren čas za uvedbo obveznega cepljenja, saj bi to le še povečalo spore v družbi. Je omikron, ki se hitro širi po državi, stvari zdaj obrnil na glavo?
Eržen je poudaril tudi pomen delodajalcev, ki lahko veliko prispevajo k temu, da zaposlene spodbudijo k upoštevanju obstoječih ukrepov in tudi, če se še niso, da se cepijo.
Kot je pojasnil Eržen, so proučili vse vidike in med glavnimi, a povsem realnimi težavami, vidijo predvsem to, da »tudi če bi danes začeli z obveznim cepljenje, bi to zaščito, ki jo želimo doseči s tretjo dozo, dosegli čez štiri mesece, ukrep bi bil zelo pozen.« Zato se zavzemajo predvsem za dosledno upoštevanje že znanih ukrepov, kot so vzdrževanje fizične distance, prezračevanje in higiena ter izogibanje dogodkom in prostorom, kjer se zadržuje večje število ljudi. Poudaril je, da si od vsega seveda najbolj želijo, da bi se ljudje odločali za cepljenje, a da glede na nasprotovanje v določenem delu prebivalstva verjetno nikoli ne bodo uspeli prepričati vseh. Dodal je še, da je delež tistih, ki se s cepljenjem ne strinjajo, čeprav je sorazmerno majhen, precej stalen. Epidemiologi si tako želijo predvsem, da bi prepričali tiste, ki še omahujejo, ki niso prepričani in morda nimajo dovolj časa, da bi se temu posvetili. Da bi jih torej prepričali, da je res pomembno, da se zaščitijo in »s tem zaščitijo tako sebe kot tiste najbližje.« Kot je izpostavil, se namreč okužba največkrat širi znotraj družine.
Zelo pomembno je samotestiranje
Kar zadeva različico omikron, je Eržen potrdil, da se lahko okužijo tudi že cepljeni in prebolevniki, a je pri teh potek bolezni običajno zelo blag, če sploh zbolijo. Pogosto namreč sploh ne vedo, da so se okužili in da virus širijo naprej. Zato je po njegovem mnenju zelo pomembno pogosto izvajanje samotestiranja na delovnem mestu in tudi doma, še posebej pred odhodom v okolje, kjer so ranljivi ljudje. »Pri omikronu je težava v tem, da tudi ta cepljenja, ki smo jih izvedli, ne ščitijo, v teh dveh ali treh mesecih, ko bi lahko dosegli, da so tisti, ki niso cepljeni, cepljeni tudi s tretjim odmerkom, in bi bili do neke mere zaščiteni, v tem času se bo večina teh ljudi okužila,« je pojasnil. Zelo pomembno je tudi, da se posamezniki, ki imajo določene znake bolezni, testirajo že doma, ne pa da se okužba ugotovi šele v službi ali šoli. Danes so ti testi na voljo in niso dragi, je dejal in dodal, da je »testiranje izjemno pomembno ne glede na to, ali smo cepljeni ali preboleli.«
To ni obvezno, temveč prisilno cepljenje
Komentiral je tudi odločitev italijanskih oblasti, kjer bodo s 15. februarjem uvedli obvezno cepljenje za starejše od 50 let. »Kar so se odločili, meji že pravzaprav na prisilno cepljenje, kajti posledice, če se kdo ne cepi, so take, da ne more opravljati poslovne dejavnosti, ne more v službo oziroma ne dobi plače, to je seveda prisila, to je drug pojem, mi govorimo tukaj o obveznemu cepljenju, prisilno cepljenje pa je še ena kategorija več in upam, da ne bomo prišli tako daleč, da bi se v Sloveniji odločili za tak ukrep,« je pojasnil.
Skrajšanje karantene
Slovenska vlada se je na podlagi predloga epidemiologov včeraj odločila za nekatere spremembe pri odrejanju karantene na domu v primeru visokotveganega stika, ki jih bodo podrobneje pojasnili danes. Eržen je potrdil, da so ministrstvu za zdravje predlagali uvedbo sedemdnevne karantene. Kot je pojasnil, opažajo, da je inkubacija pri omikronu bistveno krajša kot pri ostalih različicah. Za razliko od nekaterih drugih držav, kjer so uvedli ali uvajajo petdnevno karanteno, so se sami odločili za sedemdnevno, saj zaenkrat še ni mogoče dejati, da je v Sloveniji prisoten izključno omikron. Še vedno je tukaj tudi delta, tako pri nas situacija še ni zrela za petdnevno karanteno. Bodo pa dogajanje spremljali in nato morda predlagali nove spremembe. »Želimo pač preprečiti, da bi kritična infrastruktura imela hude probleme zaradi tega, ker bi bilo v karanteni preveč ljudi,« je zaključil.
